1, 2. (a) Ka nyi Yehova yange mgbegha Solomon wa agumaioro? (b) Doo u kwagh a gba Mbakristu mba ve lu anyom 50 shin ve hembe nahan la a kwaghwan ne sha ci u nyi?

YEHOVA yange mgbegha Tor Solomon nger mkaanem ma wan agumaior kwagh kaa ér: “Umbur u A gbe u la sha ayange a iyev ou, er ayange a bo a lu a va ga” la. “Ayange a bo” ne ka nyi? Solomon yange ter ican i iyolbeen i ve a mi la ken icam i a wa la. A ôr kwagh u akarkase a gbidyen sha ave man angahar a kunden man anyi a tsuan man u nengen tsembelee ga, man u ungwan taveraa, man u menden ivu shi gôvur. Or môm nana de keghen er saa nana ar sha iaven la ve nana hii u civir Yehova ga.—Ôr Orpasenkwagh 12:1-5.

² Mbakristu kpishi, mba ve lu anyom 50 shin ve hembe nahan la, mba a gbong gbong iyol her. Alaghga vea mende ivu sha ityou, kpa mba a nyôr ken mlu u kor kor u Solomon a er kwagh na la ga. Mbakristu mba kaven ishigh mban vea fatyô u zuan a mtsera ken kwaghwan u Aôndo yange mgbegha Solomon wa agumaior ér, “umbur u A gbe u la” je he? Inja i kwaghwan ne ér nyi?

3. U umbur Orgban se la wa nyi man nyi kere?

³ Sea civir Yehova anyom imôngo hegen je kpa, doo u ashighe  agen se hide se gbidye kwar sha gbenda u Orgban wase a hembe cii la. Uma u Yehova a ne se la ka kwagh u kpilighyol kpishi. Uma wa ker kpelegh kpelegh je ka kwagh u orumace môm kpa nana fatyô u kaven inja na ga. Yehova na se akaa a doon atô kposo kposo, a se fatyô u ember uma a mi sha igbenda wue wue yô. Ka sea gbidye kwar sha akaa a Yehova a gbe la yô, kwagh ne a umbur se er a lu a dooshima man kwaghfan man tahav yô. (Ps. 143:5) Kpa u umbur Orgban se la kua u timen sha kwagh u a soo ér se er la kpaa. Ka sea gbidyen kwar sha akaa ne cii yô, ishima i mgbegha se u wuese Orgban se la sha u eren un tom sha ayange a uma wase cii, er se fetyô la.—Orpa. 12:13.

4. Ka mpin u nyi Mbakristu mba ve fe mimi ica i gbe la vea fatyô u pinen ayol a ve, man ka sha ci u nyi?

⁴ Aluer u ngu organden u nan zough a mfe anyom imôngo hegen yô, doo u u pine iyol you mpin u hange hange ne, ‘Ka nyi me er a uma wam hegen u agee a lu a beem iyol ga nee?’ Er u fe mimi ica i gbe hegen yô, u ngu a aan a eren Yehova tom a mbagenev ve lu a mi ga yô. U fatyô u ôron agumaior akaa a u hen hen Yehova la. U fatyô u taver mbagenev ishima sha u ôron ve akaa a dedoo a u lu civir Aôndo ve u zough a mi la. Tor Davidi yange sôn Aôndo ér a bugh un gbenda u eren kwagh ne. A nger ér: “Aôndo, hii iyev wam je, U tesem; . . . zan zan shighe u m bee iyol, m mende ivu kpaa, de undun mo ga, Aôndo, saa me kar pasen agee a Ou hen kov u ua va la, man tahav Ou kpaa hen hanma or u nana va lu la.”—Ps. 71:17, 18.

5. Mbaganden mba ve lu Mbakristu la vea fatyô u pasen mbagenev akaa a ve hen la nena?

⁵ U er nan ve u tese mbagenev kwaghfan u u zough a mi ken anyom kpishi laa? U fatyô u lôhôn mbacivir Aôndo mba ve lu agumaior la imôngo hen ya wou sha u ne lam sha akaa a taver ve ishima kpa? U fatyô u lôhôn ve wer ve due kwaghpasen vea we, nahan tesen ve wer u eren Yehova tom la ka a va u a msaanyol kpa? Ngise Elihu kaa ér: “Ayange a̱ ôr kwagh, ikpera-anyom kpaa i̱ tese kwaghfan.” (Yobu 32:7) Apostoli Paulu kpa yange wa kasev mba ken Kristu mba ve tse ken mimi la kwagh kaa ér ve̱ taver mbagenev asema sha kwaghôron man ieren ve. A nger ér: “Kasev mba tamen kpaa . . . ve̱ tesen akaa a dedoo.”—Titu 2:3.

6. Er nan ve kwagh a gbe sha Mbakristu mba ganden mba ve lu a mfe sha akaa kpishi la yumu?

⁶ Aluer u ngu Orkristu u nan civir Yehova ica i gbe yô, akaa nga kpishi a u fatyô u eren sha u wasen mbagenev yô. Gbidye kwar sha akaa a u fe hegen, a yange u fa anyom 30 shin 40 ken ijime ga yô. U fa u dondon akaawan a ken Bibilo tsema tsema hegen. U fa u ôron mbagenev mimi u ken Bibilo la sha gbenda u una kôr ve ken ishima yô. Wea lu ortamen yô, u fa u wasen anmgbianev mba ve nenge gbev la kpaa. (Gal. 6:1) Shi alaghga u fa u nengen sha ityom i ken tiônnongo shin ityom i sha mkohol, shin tom u maan Ayou a Tartor. Shin alaghga u fa u wan mbatwerev kwagh sha kwagh u igbenda i sôron twer a awambe a tan shio. Aluer wea sember fan mimi je kpa, u ngu a mfe sha kwagh u mlu u uma, u una lu mbagenev a inja yô. U tesen ikyav yô, aluer u yese ônov yô, u zua a kwaghfan u una lu mbagenev a iwasen yô. Mbakristu mba ganden mba sha ian i dedoo i taver ior mba Yehova ishima, sha u tesen shi hemen shi taver anmgbianev mba nomso man mba kasev ken jijingi.—Ôr Yobu 12:12.

7. Ka ityesen i injaa i nyi Mbakristu mba ve lu mbaganden la vea fatyô u nan agumaioro?

⁷ Ka sha igbenda i nyi nahan u seer wasen mbagenev a mfe wouwe? U fatyô u tesen agumaior er vea hii Bibilo i henen a ior shi vea za hemen a kwaghhenen shon yô. Aluer u ngu anmgbian u kwase yô, u fatyô u tesen agumaukase a a lu a ônov la er vea nenge sha uôn ve kwagh ne una yange ve u eren akaa  a ken jijingi ga la kpa? Wea lu anmgbian u nomso yô, u fatyô u tesen mbayevikyaior u nan akaaôron sha gbashima shi pasen loho u dedoo tsema tsema kpa? U fatyô u tesen ve er ka u za sôr mbabeenyol shi u taver ve ishima la kpa? A̱ kera taver we iyol er ngise nahan ga kpa, u ngu a ian i injaa i tsaase agumaior. Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Icivir i ikyaior ka agee a ve je, hwe u mbabeenyol yô, ka ivu.”—Anz. 20:29.

8. Lu nyi apostoli Paulu er ken gandene?

⁸ Apostoli Paulu yange civir Aôndo sha gbashima shighe u hingir organden la je kpaa. Shighe u i dugh un ken purusu ken Roma, er ken inyom i 61 nahan la, a vande eren tom kpoghuloo shi a wa ishima a atsan atô kposo kposo ken tom na u mishen la. Yange una soo yô, ma hide ma lu ken Roma, ma lu pasen kwagh ker. (2 Kor. 11:23-27) Anmgbianev mba ken zegegar la yange vea soo je ér Paulu a za hemen u suen ve ken jijingi. Kpa Paulu nenge ér kwagh hemba gban sha mbapasen loho u dedoo ken ityar igen cii. Maa a hide a za hemen a zende na u mishen la, vea Timoteu man Titu; ve yem ken Efese, ve za mough ker ve yem ken Krete, shi afaerenga ve kar ve yem Masedonia kpaa. (1 Tim. 1:3; Titu 1:5) Yange una za ken tar u Ishpania er wa ishima nahan la kpa se fa ga.—Rom. 15:24, 28.

9. Alaghga tsô lu hanma shighe nahan Peteru yem u za eren tom ape hemba gban sha mbapasenkwagh la? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

⁹ Shighe u apostoli Peteru mough yem ape kwagh hemba gban sha mbapasenkwagh la, yange una hemba anyom 50. Er nan ve se fe nahana? Yange una lu kov môm vea Yesu shin una lu tamen a na sha anyom kpuaa yô, tese ér yange una kuma anyom 50 shighe u kohol imôngo vea mbaapostoli mbagenev ken Yerusalem ken inyom i 49 la. (Aer. 15:7) Yange mkombo ne been, shighe kar yô, Peteru mough yem za lu ken Babilon, man a̱ shi nan kpa lu u za pasen Mbayuda kpishi mba ve lu hen ijiir ne la loho u dedoo. (Gal. 2:9) Peteru lu ken Babilon shighe u jijingi mgbegha un nger washika na u hiihii, u adooga lu ken inyom i 62 la. (1 Pet. 5:13) Er ka i lu ican kpishi u za lun ken tar ugen nahan kpa, Peteru de ér iyolbeen i yange un u zuan a msaanyol sha u eren Yehova tom kpoghuloo ga.

10, 11. Pase kwagh u orgen u yange mough yem u za eren tom ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la ken ganden yô.

¹⁰ Nyian ne, Mbakristu kpishi mba ve lu anyom 50 shin ve hembe nahan yô, mbamlu vev gema, nahan ve kôrcio u seer eren Yehova tom sha igbenda igen. Mbagenev mough yem ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh yô. Ikyav i tesen yô, anmgbian ugen u i yer un ér Robert yô, nger wener: “Mo man kwase wam yange se lu anyom 55 shighe u se nenge ser aan bugh se a seer pasen kwagh la. Wan wase u môm môm la due ya, za lu sha tseeneke na. Shi se kera lu a mbamaren mba beenyol mba se nenge sha a ve ga, shi ve undu se a dyako kpuaa kpaa. Shi m gbidye kwar yô, m nenge mer se fatyô u teen ya wase la zuan a inyaregh ki kimbin anzô a mi shi nengen sha iyol yase zan zan me kar ngohol penshen wam. Shi yange se ungwa ser ior kpishi ken tar u Bolivia lumun ér i hen Bibilo a ve, shi akaa kpa taver ishe ken tar la ga. Nahan se mough se yem ken tar shon. Yange lu se ican kpishi u hoghor a mlu u her la. Hanma kwagh kaha a mlu u se vande hoghor a mi ken veghertar u North America la. Nahan kpa Yehova ver iniôngon yase ne doo doo.”

¹¹ Anmgbian Robert shi kaa wener: “Hegen se na ishima yase cii sha u eren ityom i ken tiônnongo. Mbagenev mba yange se hen Bibilo a ve la er Batisema. Tsombor ugen u yange se henen Bibilo a u yô, lu ken ican kpishi, hen agar agen ken toho hiinii. Kpa hanma kasua yô, tsombor ne u mough u va mbamkombo ken geri sha ican. Kpa ka sea nenge er tsombor ne u ze ikyura ken mimi je wan ve u  vesen la a tee pania nahan, i saan se iyol kpen kpen!”

12, 13. Pase kwagh u Orkristu ugen u yange hii u eren Yehova tom sha igbenda igen shighe u de tom u uke yô.

¹² Ikyav i anmgbianev mba nomso man mba kasev mbaganden ve ver la ia fatyô u wasen atôônanongo kua iniongo i i eren mkombo ken ijô i ken won la kpen kpen. Shi ka i doo u pasen kwagh hen imba haregh ne kpen kpen. U tesen ikyav yô, anmgbian Brian nger wener: “Yange m den tom sha anyom 65, er tindi u tar u Ingila a kaa la yô, mo man kwase wam cii uma gba lun se dang nahan. Ônov asev due ya, za hingir sha tseeneke ve, shi se faan zuan a mbatesen isharen, mba se hen Bibilo a ve kpaa ga. Tsô m va zua a gumor ugen u lamen zwa Chinese, u lu va tôvon sha akaa agen hen yunivasiti i i lu hen ijiir yase la yô. Nahan m lôhô un mkombo, un kpa va, shi m hii Bibilo i henen a na kpaa. Ukasua mba kar kpuaa yô, a gema van mkombo vea ijende na igen, i un kpa lamen zwa Chinese yô. Ukasua mba kar uhar yô, shi ugen seer, ve hingir ityouv itiar, ica i gba ga maa shi ugen seer sha a ve, ve hingir ityouv inyiin.

¹³ “Zum u or u lamen zwa Chinese ugen u sha utaan kpa va kaa ér i hen Bibilo a na yô, m kaa a iyol yam mer, ‘Er m lu anyom 65 yô, tese ér maa ka u me de u eren Yehova tom ga.’ Nahan m pine kwase wam u m lu tamen a na sha anyom ahar la mer una soo u henen zwa Chinese yô. Nahan se lu henen zwa ne sha u ungwan akaa a ken zwa Chinese a i kura ken icer yô. Kwagh ne er kuma anyom pue hegen. Tom u pasen kwagh hen ijiir i ior ve lamen zwa u ken won her ne na yô, ka i lu se inja er se hide se mba yev nahan. Se hen Bibilo a iorov 112 mba lamen zwa Chinese hegen! Mbakpishiv ve za mbamkombo asev. Môm ken a ve ngu eren tom u pania vea vese hegen.”

14. Doo u a saan mbaganden mba ken Kristu iyol sha nyi kwagha, man ikyav i Paulu la ia fatyô u taver ve ishima nena?

¹⁴ Shin er Mbakristu kpishi mba ve lu anyom 50 shin ve hembe nahan la, ve lu a  aan a dedoo a seer eren Yehova tom sha igbenda igen nahan kpa, ka ve cii vea fatyô u eren kwagh ne ga. Ve mbagenev mba dedoo ga, shi mbagenev mba nengen sha mbamaren vev mba ve bee iyol la, shin mba nengen sha uôn. Fa wer, Yehova ngu a wuese nyityôkwagh i ú er ken mcivir na cii, nahan kwagh ne a na u msaanyol. Sha nahan yô, ishima i de vihin we sha kwagh u u fetyô u eren ga la ze, kpa i̱ saan we iyol sha kwagh u ú fetyô u eren la. Hen sha ikyav i apostoli Paulu la. Yange lu orkwar anyom imôngo, nahan kera fatyô u zenden eren tom na u mishen la ga. Kpa shighe u ior vea va u nengen a na yô, a ôr ve akaa ken Ruamabera shi a taver jighjigh ve u nan kpaa.—Aer. 28:16, 30, 31.

15. Er nan ve Mbakristu mba been iyol ve gbe se kwagh yumu?

¹⁵ Shi Yehova ngu a wuese kwagh u mbabeenyol ve kercio u eren ken tom na la kpaa. Shin er Solomon yange pase er iyolbeen i lu shighe u hemban doon ken uma u or ga nahan kpa, kwagh u Mbakristu mba been iyol ve fetyô u eren sha u wuese Yehova la cii ngu a gba un kwagh kpen kpen. (Luka 21:2-4) Atôônanongo ka a wuese ikyav i jighjigh u nan i mba ve civir Yehova ica i gbe la ve ver la.

16. Ka aan a tom a nyi nahan alaghga Ana yange una zuan a mi ga, kpa lu nyi fatyô u eren sha u civir Aôndo?

¹⁶ Bibilo pase ér, kwase ugen u i yilan un ér Ana la, yange civir Yehova sha jighjigh zan zan kar been iyol. Shighe u i mar Yesu la, Ana lu anyom 84, shi lu kwasecôghol kpaa. Er bee iyol yô, ikyav tese ér kera fatyô u lun uma zan zan va hingir orhenen u Yesu shin ngohol icighan jijingi shin pasen loho u dedoo u Tartor ga. Nahan cii kpa, saan Ana iyol u eren kwagh u fatyô u eren la. “Undun tempel ga, civir Aôndo sha kwaghyan u hôron man msen u eren tugh man tetan.” (Luka 2:36, 37) Pristi yange nana nanden kwaghhumandoon pepe man aikighe yô, Ana man ikpela i mbagenev ve kohol hen tembe u tempel, ve eren msen shin ishima, zan zan i nôngo u kuman miniti 30. Zum u a nenge a Yesu u lu wanikyundan la yô, a “ôr kwagh Na a mba ve lu keghen mpaa u Yerusalem la cii.”—Luka 2:38.

17. Se fatyô u wasen Mbakristu mba ve bee iyol man mba ve lu kor kor la u civir Aôndo sha mimi nena?

¹⁷ Nyian ne, gba u se ver ishima sha er se wase Mbakristu mba ve bee iyol shin mba ve lu kor kor la. Alaghga a sar mbagenev u zan mbamkombo mba tiônnongo man mbamkohol, kpa alaghga vea kôrcio u eren nahan hanma shighe ga. Sha ajiir agen yô, atôônanongo ka a tese dooshima sha u keren gbenda u mbabeenyol mban vea ungwa akaaôron a i lu nan ken mbamkombo mban la sha telefon yô. Sha ajiir agen di yô, alaghga a fatyô u eren kwagh ne ga. Nahan cii kpa, Mbakristu mba ve fetyô u zan mbamkombo ga je kpa vea fatyô u suen mcivir u mimi. U tesen ikyav yô, vea fatyô u eren msen sha u kwagh a za a tiônnongo i doo.—Ôr Pasalmi 92:13, 14.

18, 19. (a) Alaghga Mbakristu mba ve bee iyol la vea kav er ikyav ve la ka i taver mbagenev ishima kpishi ga sha ci u nyi? (b) Ka unô vea fatyô u dondon kwagh u i we ér: ‘Umbur u A gbe u laa’?

¹⁸ Alaghga Mbakristu mba ve bee iyol la vea kav er ikyav ve la ka i taver mbagenev ishima kpishi la ga. U tesen ikyav yô, shin er Ana yange lu eren tom ken tempel sha jighjigh anyom kpishi nahan kpa, alaghga yange fa ér anyom a kar uderi imôngo kpa ikyav na la ia za hemen u taver mbagenev ishima nahan ga. I nger kwagh u mdoo u Yehova doo Ana ishima la ken Bibilo. Kape we kpa mdoo u Yehova a doo u ishima la una hungur anmgbianev mba kasev man mba nomso mayange ga je la. Sha nahan yô, Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Ivu ka tsar u sha ityou u icivirigh, mba zuan a i sha gbenda u perapera.”—Anz. 16:31.

¹⁹ Ka hanma kwagh se fatyô u eren ken mcivir u Yehova ga. Kpa doo u se mba se lu a agee man tahav iyol her ne se dondo kwaghwan u Aôndo a ne i nger ne, ér: “Umbur u A gbe u la . . . , er ayange a bo a lu a va ga” la.—Orpa. 12:1.