1, 2. Mlu wase u hen tsombor kua u ken tsombor wase u mbacivir Yehova ne kaha sha igbenda kposo kposo nena?

KA YEHOVA yange gba tsombor ye. (Ef. 3:14, 15) Ka sea lu hen tsombor môm je kpa, anza ase a lu kposo kposo shi mbamlu asev kpa mba lun kwagh môm ga. Alaghga yange i mar u je, u lu vea mbamaren ou zan zan u kar wan ikyondo. Mbagenev yô, alaghga angev shin aikyôr gayô ma aahe ugen wua mbamaren vev. Mbagenev di yô, fa a fa mbamaren vev ga kuaa.

² Se kpa se mba ken tsombor u mbacivir Yehova, nahan kpa, mbamlu asev mba kposo kposo. Alaghga we yange mbamaren ou tese u akaawan a Aôndo, nahan mbagenev a kera kaa ga yô, ‘i mar u ken mimi’ ne. (Dut. 6:6, 7) Shin adooga mbacivir Yehova mbagenev yange ve due kwaghpasen maa ve za zua a we ve pase u kwagh, u hingir u fan mimi er mbagenev ududu ududu kpa yange i pase ve kwagh nahan.—Rom. 10:13-15; 1 Tim. 2:3, 4.

3. Se cii mlu wase ngu kwaghmôm sha nyi gbenda?

³ Er se ter akaa sha heen a nga na mbamlu asev ve kaha nahan kpa, se cii mlu wase ngu kwaghmôm sha gbenda ugen. Se mba yan ican sha ci u ihyembeato i Adam la, shi se ya idyako i myen kua i isholibo man ku. (Rom. 5:12) Nahan cii kpa, er se lu mbacivir Aôndo mba mimi yô, se fatyô u yilan Yehova ser “Ter  wase.” Yesaia 64:8 ôr mkaanem ma ngise ior mba Aôndo mba sha ayange a tsuaa la ôr yô, ér: “TERE, U ngu Ter wase je.” Yesu kpa, shighe u tese mbahenen nav msen u eren la, a hii msen la sha mkaanem man, ér: “Ter wase u Sha, i̱ tsegha iti You.”—Mat. 6:9.

4, 5. Ka akaa a nyi se time sha mi ve aa wase se u seer soon kwagh u Yehova, Ter wase?

⁴ Ter wase u sha la kor se shi nengen sha a vese vough, sha ci u se mba ior mba ve yer sha iti na sha mimi yô. Orpasalmi kimbir mkaanem ma Yehova yange ôr yô, ér: “Er [un u a civir mo sha mimi la] M doo un ishima tsung yô, ka nahan man Me war un ye; Me kende un sha, sha ci u a fe iti Yam yô.” (Ps. 91:14) Sha mimi yô, Yehova Aôndo yem se sha ikyev i mbaihyomov asev shi kor se mba se lu ior nav ne sha u i de timin se kera ga yô.

⁵ De se time nen sha akaa a vesen atar, a a wase se u seer soon Ter wase u sha la yô: (1) Ter wase ne se akaa cii. (2) Yehova kor se. (3) Aôndo ka Ijende yase i ishima ishima. Er se lu timen sha akaa atar ne la, a doo u se lu gbidyen kwar sha ikyar i se ye vea Aôndo la nengen er se fatyô u civir un er a lu Ter wase u sha yô. Shi a doo u se gbidye kwar sha averen a Yehova a ver sha ci u mba ve kporom hen a na mbara.—Yak. 4:8.

6. Ka iyua i nyi nahan Yehova a ne se i̱ i̱ tese ér ngu Aôndo u a ne “hanma nagh ku dedoo”?

⁶ Orhenen Yakobu yange nger ér: “Hanma nagh ku dedoo man hanma iwua i vough kpaa ka Sha hen Ter u iwanger ve dugh, ve senen ye.” (Yak. 1:17) Uma u se lu a mi la kpa, ka iyua i injaa i Yehova a ne se yô. (Ps. 36:9) Aluer se mba eren ishima i Yehova yô, hegen je kpa, se zua a averen kpishi shi se lu a ishimaveren i va zuan a uma u tsôron ken tar u he la. (Anz. 10:22; 2 Pet. 3:13) Kpa er se lu yan ican nyian sha ci u ihyembeato i Adam la nahan, a er nan ve se zua a averen la shi se lu a ishimaverenkeghen laa?

7. Yehova ker gbenda sha er se fatyô u yan ikyar a na kôôsôô nena?

⁷ Yehova ka or u nan se akaa u hemban cii sha igbenda kpishi. U tesen ikyav yô, mlumun u sha mhôôn u Yehova ngu a mgbegha un a yima se. Se ya dyako i isholibo hen ter wase u hiihii u shin tar la, nahan se cii se mba mbaasorabo. (Rom. 3:23) Nahan cii kpa, er se doo Yehova ishima yô, yange ker gbenda sha er se fatyô u yan ikyar a na kôôsôô yô. Apostoli Yohane nger ér: “Ka sha kwagh ne man i pasen dooshima u se doo Aôndo ishima la ye, er Aôndo tindi Wan Na u môm môm shin tar, sha u se̱ lu uma sha a Na. Ka hen ape dooshima a lu ne: ka Aôndo man A doo se ishima ga, kpa ka se, se doo Aôndo ishima ye, man A tindi Wan Na hingir iwom sha asorabo ase.”—1 Yoh. 4:9, 10.

8, 9. Sha shighe u Aberaham man Isaka la Yehova tese ér un ne se akaa cii nena? (Nenge foto u a lu sha mhii la)

⁸ Kwagh ugen u yange er Aberaham anyom kar 1,900 cii man shighe u i va mar Yesu la, tese er Yehova una va na uumace mba ungwan imo na uma u tsôron yô. Mbaheberu 11:17-19 pase ér: “Ka sha jighjigh u nan man zum u i kar Aberaham yô, a na nagh sha Isaka ye, man un u a ngohol uityendezwa la yô, a na nagh sha wan na u môm môm la. Ka un u i kaa a na er: Ka sha Isaka man á ii tsombor wou iti ye. A fa ken ishima er Aôndo ngu a agee a nderen un shin mbakpenev je kpaa: ka shimi je man a shi a zua a na er ka ikyav i tesen nahan kpaa ye.” Kwagh u Aberaham ne zua sha kwagh u Yehova va er yô. Yange tindi Wan na Yesu Kristu va kpe sha ci u uumace cii.—Ôr Yohane 3:16, 36.

⁹ Yange a doo Isaka zum u gba u a  sôngo un, a na nagh a mi ve i yima un la kpen kpen je! Er Aôndo na Aberaham nomiyôngo u lu ken ageva la sha u a na nagh a mi sha ityough ki Isaka yô, se fa keng ser yange a doo Isaka kpishi. (Gen. 22:10-13) Ka nahan ve i va hingir u yilan ijiir la ér, “Yehova-yire” ye, inja na yô “[Yehova] una na kwagh u a gbe yô.”—Gen. 22:14.

10, 11. Ka unô ve lu hemen ken tom u pasen “loho u mhim” laa, man mba hemen tom ne nena?

¹⁰ Ka sea gbidyen kwar sha akaa a Yehova a ne se la yô, se nenge er Yesu kpa a er tom u injaa yô. Paulu kpa yange nenge a tom u injaa u Yesu ne, nahan a nger ér: “Sha mnenge wase yô or môm kpe sha ci u ior cii, nahan yô, ve cii ve kpe je ve. Man A kpe ka sha ci u ior cii sha u mba ve lu uma yô, ve̱ de kera lu uma sha ci ve ayol a ve ga, kpa i̱ lu sha ci u Un u A kpe sha ci ve shi i nder Un kpaa la.”—2 Kor. 5:14, 15.

¹¹ Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve lumun “loho u mhim” la saan saan sha ci u Aôndo doo ve ishima shi ian i icivirigh i ve lu a mi i shiren un la kpa doo ve. Tom ve u pasen kwagh shi geman ior sha u ve hingir mbahenen la wase mbaasemaamimi u lun ken bem vea Aôndo shi yan ikyar a na shi va hingir ônov nav mba ken jijingi je kpaa. Nyian ne kpa, mbacivir Yehova mba i shigh ve mkurem la kpa mba pasen loho shon. Er ve lu mbaôronkwagh sha ci u Aôndo man Kristu yô, tom ve la ngu wasen mba i sar ve u civir Yehova la u kporom ikyua a na shi hingir mbananjighjigh.—Ôr 2 Mbakorinte 5:18-20; Yoh. 6:44; Aer. 13:48.

12, 13. Se tese iwuese sha akaa a Yehova a ne se mgbeghaa la nena?

¹² Doo u Mbakristu mbagenev mba ve lu a ishimaveren i yan dyako u tar la u eren tom u pasen kwagh u Tartor la vea mba i shigh ve mkurem la imôngo, sha ci u saan ve iyol a Yehova kpishi er a ne ve akaa cii yô. Se mba pasen kwagh a Bibilo, i̱ i̱ lu iyua igen i dedoo i Aôndo a ne se la. (2 Tim. 3:16, 17) Ka sea fa u pasen kwagh a Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la tsembelee yô, se na mbagenev ian i va zuan a uma u tsôron. Hanma wase yô, nan suur sha kwagh ugen u shi Yehova a ne se sha u a wase se ken tom ne yô, ka icighan jijingi na je la. (Sek. 4:6; Luka 11:13) Er i tesen ken takerada wase u Yearbook la nahan, se mba nengen a akaa a injaa a a lu duen ken tom wase ne yô. Ka se kwagh u icivirigh kpishi u eren tom u ú ve Ter wase u a ne se akaa cii la a iwuese ne!

¹³ Er Aôndo a ne se akaa cii yô, doo u hanma wase nana pine iyol i na ér: ‘M ngu pasen kwagh sha afatyô wam cii sha u tesen Yehova mer m wuese uiyua nav cii kpa? Me er nan ve me hingir orpasen loho u dedoo u fan tom tsema tsemaa?’ Se fatyô u tesen iwuese sha akaa a injaa a Aôndo a ne se la sha u vanden keren Tartor na. Aluer se mba eren nahan yô, Yehova una kure mbamgbe asev kpee a bunde ga. (Mat. 6:25-33) Er se doo Aôndo ishima yô, gba kpee u se eren ishima na er se fetyô la cii sha er se na a saan un iyol yô.—Anz. 27:11.

14. Yehova yem ior nav nena?

¹⁴ Orpasalmi Davidi yange wa icam ér: “Mo m ngu icanor, oribanave kpaa, nahan kpaa, TER ka A umbur mo; ka We U lu iwasen yam man Or u yiman mo kpaa ye.” (Ps. 40:17) Yehova yima nongoior na acin imôngo, hemban cii je yô, sha ashighe a mbaihyomov vev lu tôvon ve a ican kpoghuloo, memem ve sha won ga la. Se sugh Aôndo kpishi er a wasen se sha ashighe la, shi a ne se akaa a a wase se se vôr ken jijingi ga la!

15. Tese ikyav i wasen se u fan er ter u lun a dooshima ka nan ker gbenda u yiman wan u nan yô.

¹⁵ Ter u nan soo mbayev mba nan yô, nan ne ve akaa shi nan kor ve kpaa. Kwagh ka una tser ve yô, nan ker gbenda u yiman ve fese je. Anmgbian ugen umbur kwagh u yange er un shighe u lu wanye la. Lu hiden kwaghpasen vea ter na, nahan gba u vea per war ugen. Er ura nôô pepe la kpishi yô, war la sar avenge. Gbenda lu u vea per ga, saa u tsuen sha awen a vesen a a lu shin kungwa shon la. Wan la hemen, ter na cir; er lu tsuen la za dolough gba shin mnger, mngerem fii un mire a na kwa har. Tsô ter na ngurum fese gba un sha kwende, due a na. Yange doo wan ne a ter na kpishi er war un yô! Kape Ter wase u sha la kpa, a waren se sha akaabo a shin tar ne, a lun er iyuhwa mnger, man sha ikyev i Satan u a lu tor u tar ne je la. Sha mimi yô, oryiman se ugen u lun er Yehova nahan ngu ga.—Mat. 6:13; 1 Yoh. 5:19.

16, 17. Yehova yange wase Mbaiserael shi kura ve shighe u ve nôngo ityav a Mbaamaleki la nena?

¹⁶ Ken inyom i 1513 cii man shighe u Yesu la, Yehova kura ior nav sha u tesen ér ve doo un ishima. Yange yima ve, due a ve ken kpan ken Igipiti kera shi va per a ve shin Zegemnger u Nyian la sha ivande. Ve zende ken taaikyongo ve ver ishigh yemen vegher u Uwo u Senai la, maa ve za ar hen Rafidim.

¹⁷ Er kwaghôron u profeti u ken Genese 3:15 la a tese nahan, alaghga yange a hange Satan u tan num sha Mbaiserael mba ve lu er mba a orjime ga la. Yange ta num sha ve sha ikyev i Mbaamaleki mba ve lu mbaihyomov mba ior mba Aôndo la. (Num. 24:20) Nenge ase kwagh u Yehova yange er sha ikyev i Yosua man Mose man Aron man Hur sha u yiman ior nav la. Er  Yosua lu nôngon ityav a Mbaamaleki la, Mose man Aron man Hur di gema tile sha ityough ki igyungu igen i i lu ikyua yô. Mose yange una kenden ave sha yô, Mbaiserael ve gba hemban ityav mbira. Ave nga va hiin u kpen un yô, Aron man Hur kôr ave na sha. Sha nahan yô, lu sha iwasen i Yehova man mkor na, “Yosua hemba Amaleki a ior nav” ye. (Eks. 17:8-13) Tsô Mose ta atse hen ijiir la, a ii a iti ér “Yehova-nishi,” inja na ér “[Yehova] ka tuta wam.”—Ôr Ekesodu 17:14, 15.

18, 19. Aôndo ngu kuran mbacivir un sha ayange ase ne nena?

¹⁸ Yehova kor mba ve soo kwagh na shi ve ongo imo na la. Mbaihyomov ka vea ta num sha a vese yô, se gema hen Aôndo ser a̱ wase se er yange wase Mbaiserael hen Refidim nahan. Yehova kura nongoior na jimin cii acin imôngo shi yima ve sha ikyev i Diabolo kpaa. Nenge ase ashighe kpishi a Aôndo a kor anmgbianev asev mba yange ve venda u wan ave sha akaa a taregh yô. U tesen ikyav yô, zum u Mbanazi lu hemen tar u Jamani kua ityar igen ken kwavanyom u 1930 man 1940 la, Yehova kura ior nav sha ikyev ve. Aluer se mba ôron kwagh u anmgbianev asev mba Aôndo kura ve shighe u i lu tôvon ve a ican la ken umagazin asev man Yearbook shi se mba gbidyen kwar sha mi yô, kwagh la una seer taver jighjigh u se lu a mi ser Yehova ka ijiir yase i yeren la.—Ps. 91:2.

¹⁹ Yehova shi kor se sha u umbur se akaa sha ikyev i nongo na man ityakerada i nongo la u gberen la. Nenge ase er akaa a Yehova a umbur se la a lu wasen se sha ayange ne yô. Er tar ne u tum ityough eren hôngor shi samber a ufoto mba ijimba nahan kpa, Yehova ngu umbur se akaa a hange hange shi wasen se sha igbenda igen kpaa sha er se vihi mlu wase vea na ga yô. U tesen ikyav yô, semberee ne Ter wase u sha la wa se kwagh ér se de ker ujende mba bov sha ajiir a sha Intanet a lamen a ior la ga. *—1 Kor. 15:33.

20. Se mba zough a mkor man kwaghwan ken tiônnongo u Kristu nena?

²⁰ Se tese ser, mimi je se mba ior mba ‘Yehova a lu tesen ve’ nena? Se er nahan sha u ungwan imo na sha hanma kwagh cii. (Yes. 54:13) Atôônanongo ka ajiir ase a yeren her, ape se zuan a akaawan a wasen se kua mkor kpaa yô. Nomso mba jighjigh mba ve lu mbatamen ken atôônanongo ne la, mba we se kwagh ken Bibilo u una wase se yô. (Gal. 6:1) Yehova hembe wan se ikyo sha ikyev i ior mba ‘ve lu uiyua’ ne. (Ef. 4:7, 8) Doo u se er nena? Aluer se mba hiden a ayol ase ijime hen a ve, shi ungwan imo ve yô, Aôndo una ver se doo doo.—Heb. 13:17.

21. (a) Se nôngo sha afatyô wase cii se er nyi? (b) Ka nyi se time sha mi ken ngeren u a dondo nee?

²¹ Yô se nôngo sha afatyô wase cii, icighan jijingi a̱ hemen se shi se lumun nen kwaghwan u Ter wase u sha la kpaa. Shi se gbidyen kwar sha kwagh u uma u Wan na Yesu Kristu, shi se nôngo kpoghuloo u dondon ikyav na i doon tsung la. Yesu yange zua a injar sha ci u ungwa kwagh zan zan ar ken ku. (Fil. 2:5-11) Aluer se mba suur sha Yehova a ishima yase cii yô, una ver se doo doo er Yesu nahan. (Anz. 3:5, 6) Nahan yô, Yehova a̱ za hemen u lun or u nan se akaa kua Orkuran se u hemban cii. U civir Yehova ka se kwagh u iemberegh shi ka ian i icivirigh i numben a mi ga! Er se lu timen sha gbenda u sha utar u Ter wase u sha la a we se ikyo yô, una hemba doon se ishima cii. Ngeren u a dondo ne una pase se er Yehova a lu Ijende yase i ishima ishima yô.