1. Yesu yange ver ikyav i hemban doon cii i tangen iyol ga la nena?

SHIGHE u Yesu lu shin tar la, a ver se ikyav i hemban doon cii i tangen iyol ga la. Yange zenda asaren a na shi ker mkpeyol na ga, sha er una er ishima i Aôndo yô. (Yoh. 5:30) Er yange tile sha jighjigh zan zan kar kpen sha kon yô, a tese ér ieren na i tangen iyol ga la ngi a ikighir ga.—Fil. 2:8.

2. Se er nan ve se tese ser se mba a ieren i tangen iyol ga la, man doo u se er nahan sha ci u nyi?

² Er se lu mbadondon Yesu yô, gba u se kpa se lu a ieren i tangen iyol ga la. Ka nyi i lu u eren kwagh a iyol tangen shio? Jighilii yô, or u tangen iyol ga ka nan kegh iyol u den ér akaa a a gbe nan ishima la a kar nan sha u nana wase mbagenev yô. Inja na yô, nan soo iyol i nan tseegh ga. (Ôr Mateu 16:24.) Aluer se hemba soon iyol yase ga yô, kwagh ne una wase se u vanden veren mbamnenge man akaa a a doo mbagenev la hiihii, a akaa a ase. (Fil. 2:3, 4) Jighilii yô, Yesu yange tese ér ieren i tangen iyol ga la ka kwagh u vesen ken mcivir wase. Nena yô? Dooshima u Mbakristu, u a lu kwagh ugen u ka a mgbegha se u tangen iyol ga la, ka kwagh u vesen u i fe mbahenen mba Yesu mba mimi a mi yô. (Yoh. 13:34, 35) Shi hen sha averen a ka se zua a mi sha ci u se mba ken mzough wase u  anmgbianev u sha tar cii, mba ve tangen iyol ga la yô!

3. Ka nyi ia fatyô u vihin ieren yase i tangen iyol ga laa?

³ Nahan kpa, se mba a orihyom u una fatyô u vihin ieren yase i tangen iyol ga la kure kure yô. Orihyom la ka isharen i i lu ken a vese i soon iyol yase tseegh la. Umbur er Adam man Ifa yange ve hingir u lun a ieren i soon iyol ve tseegh la yô. Er sar Ifa u lun er Aôndo nahan yô, a er kwagh sha inja ga. Nom na kpa tese ieren i soon iyol na tseegh la, sha u eren kwagh ér i doo kwase na a na. (Gen. 3:5, 6) Diabolo ne Adam man Ifa mba gem ijime a Aôndo u mimi yô, a za hemen u tsughun ior ér ve soo ayol a ve tseegh. Yesu je kpa yange soo ér una mee un sha imba gbenda ne. (Mat. 4:1-9) Sha ayange ase ne, Satan kôrcio u tsughun ior kpishi. Ngu mgbeghan ve ér ve tese ieren i soon ayol a ve tseegh ne sha igbenda kpishi. Nahan doo u se wa ikyo sha kwagh ne, gadia ieren i or soon iyol i nan tseegh, i i de ishar nyian ne la, ia fatyô u tsaren se.—Ef. 2:2.

4. (a) Se fatyô u been a isharen i soon iyol yase tseegh la ken vese hegenee? Ta iwanger. (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

⁴ Ieren i or soon iyol i nan tseegh la ngi er nduran u ka u ta sha iyô nahan. Aluer i gba kenden ma kwagh u i er un sha iyôgh tsô yô, alaghga una hii u tan nduran. Kwaghbo u vesen u a lu ken kwagh ne yô, ka u wan ikyo sha nduran shon ga la. Aluer i wa ikyo ga yô, kwagh la una ta nduran zan zan una kar saan ishe. Se kpa, er i lu u se fatyô u been a myen wase man isharen i i lu ken a vese i soon iyol yase tseegh la hegen ga nahan kpa, gba kpee u se wa ikyo sha akaabo a a lu ker la, shi se za hemen u nôngon ityav a akaa ne kpaa. (1 Kor. 9:26, 27) Se er nan ve se fa akav a nga a tese ér se hii u lun a ieren i soon iyol yase tseegh laa? Shi se er nan ve se seer lun a ieren i tangen iyol ga laa?

5. (a) Bibilo ngi er ka jingi nahan nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Shighe u se lu keren u fan sea soo iyol yase tseegh yô, ka nyi i gbe u se palegha?

⁵ Bibilo ia fatyô u wasen se u fan or u se lu kimi la shi sôron ape i shi la, vough er jingi ka a wase se u fan mluashe wase shi sôron un nahan. (Ôr Yakobu 1:22-25.) Nahan cii kpa, jingi una gba wasen se u sôron mluashe wase tsô ga, saa se er tom a mi sha inja. U tesen ikyav yô, aluer se kenger ken jingi kpase maa se tôô ashe kera yô, alaghga se fatyô u nengen a mshi u a lu u cuku, kpa i lu u una fatyô u van se a zayol la ga. Shin aluer se tile ken kpe se nenge jingi yô, alaghga a lu orgen se nenge a nan ker ye. Bibilo kpa aluer se soo ser i wase se u nengen a mshi, er ieren i soon iyol yase tseegh la nahan yô, a gba u se ôr i laa laa, shin se ôr i sha u nengen a mbamshi mba orgen tsô ga.

6. Se za hemen u veren ishima sha tindi u vough la nena?

⁶ Ikyav i tesen yô, se fatyô u ôron Mkaanem ma Aôndo hanma shighe, shin ayange ayange je kpaa, kpa alaghga se lu nengen a akav a tesen ér se hii u soon ayol a ase tseegh la ga. Kwagh a fatyô u lun nahan nena? Time ase sha ikyav i Yakobu a tese sha kwagh u orgen u a nenge a iyol na ken jingi la. Zayol u or la lu sha ci u a kenger ken jingi la zulee ga ze. Yakobu nger wener or la ‘nenge a iyol na.’ Heen ne, Yakobu yange er tom a ishember i ken zwa Grika igen i i tese ér or ngu nengen kwagh vighe vighe shin zulee yô. Nahan zayol u or ne jim lu nyi? Yakobu za hemen kaa ér: “Nan yemen kera yô, fese je i hungur nan er nan lu yô.” Inja na yô, nan karen hen jingi la kera yô, nan kera er kwagh sha kwagh u nan nenge a mi la ga. Kpa or u kwagh a ze a nan i doo la yô, ka or u nan “kenger sha tindi u vough” la, shi nan “veren ishima yô.” Nan gbihi tindi u vough u ken Mkaanem ma Aôndo la ga, kpa ka nan za hemen u dondon  atesen a ker la. Ka imbakwagh u Yesu kpa yange ôr je ne. A kaa ér: “Aluer nea lu ken kwaghôron Wam zan zan yô, ne mba mbahenen Av mimi je.”—Yoh. 8:31.

7. Bibilo ia wase se u nengen a akav a tesen ér se hii u lun a ieren i soon iyol yase tseegh la nena?

⁷ Sha nahan yô, cii man u kôrcio u hemban ieren i soon iyol you tseegh la yô, a gba u ú hii ôron Mkaanem ma Aôndo zulee. Kwagh ne una wase ú u fan akaa a i gbe u ú wa ikyo sha mi la. Kpa a gba u ú er kwagh a hemba nahala. Seer timen sha kwagh u ú er la, sha u tôvon sha mi zutuu. U faan kwagh u i er ken Bibilo la tsembelee cii yô, tôô wer ka we kwagh la a lu eren we ye, sha u pinen iyol you mbampin mban: ‘Luun er imbakwagh ne erem yô, ma m er nena? Mimi je ma m er kwagh u a lu u vough la kpa?’ U hemban cii je yô, aluer u gbidye kwar sha kwagh u u er la yô, nôngo dondo kwagh shon. (Mat. 7:24, 25) De se nenge nen er kwagh u Tor Saulu man apostoli Peteru la una wase se se za hemen u lun a ieren i tangen iyol ga la yô.

8. Ka ieren i nyi Saulu lu a mi shighe u hii hemen na la, man a tese ieren ne nena?

⁸ Kwagh u Saulu Tor u Iserael la ngu se icintan. A wase se u fan er ieren i soon iyol yase tseegh la ia fatyô u vihin ieren yase i tangen iyol ga la yô. Shighe u Saulu tema tor la, lu a ieren i eren kwagh akuma akuma shi hiden a iyol ijime la. (1 Sam. 9:21) Yange venda u tsahan Mbaiserael mba ve lam sha hemen na dang la, shin er yange una nenge ér, er i lu Aôndo a ver un tor yô, una tsaha ve kpa a lu kwaghbo ga nahan kpaa. (1 Sam. 10:27) Tor Saulu lumun ér jijingi u Aôndo a hemen un, shighe u mough a Mbaiserael ve za hemba Mbaamon ityav la. Been yô, a hide a iyol ijime, a kaa ér ka Yehova a ne ve mhembe ye.—1 Sam. 11:6, 11-13.

9. Yange er nan ve Saulu va hingir u henen kwagh na tseeghle?

⁹ Shighe kar yô, Saulu hii u henen kwagh na tseegh shi wan igbongor, er nduran ka u hii u tan sha kwagh nahan. Shighe u hemba Mbaamaleki ityav la, kwagh hemba gban un u kuren asaren a na, a u ungwan imo i Yehova la. Saulu yange ya ishar sha hua, kera tim hanma kwagh er Yehova kaa nahan ga. Shi a tese igbongor na sha u timin ikyav i umbur kwagh na. (1 Sam. 15:3, 9, 12) Shighe u profeti Samuel va kaa a Saulu ér a er kwagh u doon Yehova ga la, a ker ishô sha u shiishi ôron vegher u un kor tindi u Aôndo la, geman nan mbagenev ibo sha ihyembeato na la. (1 Sam. 15:16-21) Heela tseegh ga, imanger na yô, ishima hemba zan Saulu iyol sha kunya u una ya hen ishigh ki iorov la, kera lu sha u eren kwagh u Aôndo a soo la ga. (1 Sam. 15:30) Ka sha nyi gbenda nahan kwagh u Saulu ne una wase se er ka jingi nahan, u zan hemen u lun a ieren i tangen iyol ga laa?

10, 11. (a) Kwagh u yange er Saulu la tese se ér doo u se za hemen u lun a ieren i tangen iyol ga la sha ci u nyi? (b) Se palegh u dondon ikyav i bo i Saulu la nena?

¹⁰ Hiihii yô, kwagh u yange er Saulu la tese se ér doo u se kpeete ikyôr, se henen ser er se tangen iyol ga yô, se gba zan hemen u lun a ieren la her tsô ga. (1 Tim. 4:10) Umbur wer sha hiihii la, Saulu er akaa a doon shi Aôndo kpa lu a na shighe wa karen je, kpa va kera fatyô u kighir isharen na i soon iyol na tseegh, i i hii u lun ken a na la ga. Nahan Yehova venda Saulu sharegh sharegh sha ihyembeato na la.

¹¹ Sha uhar yô, doo u se hemba veren ishima sha avegher a se lu eren i lu doon la tseegh, geman hungur a avegher a i gba u se sôr inja la ga. Se er nahan yô, a lu inja er se hua akondo a he se mba nengen a ken jingi, kpa se kera ver ishima sha il i i kôr se sha ishi la ga nahan. Sea lu a ieren i soon iyol yase tseegh er Saulu nahan ga je kpa, doo u se nôngo se palegh nyityô isharen i ia na se hingir u lun a ieren na i bo la cii. Zum u i we se kwagh yô, doo u se ker ishô shin se laha  kwaghbo u se er la, shin se na mbagenev ibo, er Saulu nahan ga. Hemba doon u se lumun kwaghwan.—Ôr Pasalmi 141:5.

12. Aluer se er isholibo i vesen yô, ieren i tangen iyol ga la ia fatyô u wasen se nena?

¹² Nahan kpa, aluer se er isholibo i vesen di ye? Saulu yange soo ér una ya kunya ga, nahan kwagh ne yange un u sôron mlu na vea Yehova. Kpa aluer se mba a ieren i tangen iyol ga la yô, kwagh ne una na se wa kunya ikyo ga, shi se lumun iwasen shighe u i gbe u a wase se yô. (Anz. 28:13; Yak. 5:14-16) U tesen ikyav yô, anmgbian ugen yange hii u nengen ufoto mba jimbagh shighe u lu anyom 12 yô, shi za hemen u eren kwagh ne ken myer hemba anyom pue. A kaa wener: “Yange taver mo kpishi u pasen kwase wam man mbatamen kwagh u m lu eren ne. Kpa er hegen m pase ve yô, kam er i shirim ikyav mba yuhwan mbi m tee sha akende nahan. Yange azende a am agen va ahenge shighe u i dughum diakon sha la, lu inja er m hee ve nahan. Nahan kpa, m fa er i lu hegen u m de u nengen ufoto mba jimbagh ne, Yehova a hembe lumun a mcivir wam yô, shi ka mnenge na a hembe gban kwagh ye.”

13, 14. Peteru yange tese ér un ngu a ieren i soon iyol na tseegh la nena?

¹³ Shighe u Yesu lu tsaase Peteru la, a tese ieren i tangen iyol ga la. (Luka 5:3-11) Nahan kpa, lu a isharen i soon iyol na tseegh, i gba u una nôngo a mi yô. U tesen ikyav yô, ishima yange vihi un a Yakobu man Yohane, shighe u ve lu keren ér ma i ne ve aan a tagher tagher a teman ikyua a Yesu ken Tartor u Aôndo la. Alaghga tsô Peteru hen wener un kpa ma i ne un ikyônough i môm, sha ci u Yesu vande kaan je ér una na un tom u vesen. (Mat. 16:18, 19) A lu nyi je i za hemen kpa, Yesu ta Yakobu man Yohane kua Peteru man mbaapostoli mbagenev mbara cii icin ér ve de soon iyol a ve tseegh, keren u “eren tahav” sha anmgbianev vev ga.—Mar. 10:35-45.

¹⁴ Shighe u Yesu wa Peteru kwagh kar kera la je kpa, lu u Peteru una za hemen u kôôm gbenda u nengen iyol na la. Shighe u Yesu kaa a mbaapostoli nav ér ve cii vea va yevese a undu un la, Peteru kende a iyol na sha, nenge mbagenev kwagh ga, sha u kaan ér mayange una undu Yesu ga. (Mat. 26:31-33) A hen nahan  kpa, lu sha mimi ga, sha ci u hen tugh mbura je kanshio u tesen ieren i tangen iyol ga la. Peteru ker gbenda u kuran iyol na je hingir u nyiman Yesu kwa tar.—Mat. 26:69-75.

15. Ikyav i Peteru a ver la jimin cii ka kwagh u taver se ishima sha ci u nyi?

¹⁵ Shin er Peteru yange gba acin imôngo nahan kpa, ikyav na la ka i nan se ishimataver. Sha iniôngon na man sha iwasen i icighan jijingi u Aôndo yô, Peteru kôrcio u hemban asaren a shami ga ne, geman tesen iyolkôrontsaha man dooshima u tangen iyol ga la. (Gal. 5:22, 23) A wa ishima a ameen, a se fatyô u kaan ser a hemba taver a ameen a yange vande tagher a mi ve nôngo gbev la. Yange tese iyol i hiden a mi ijime sha gbenda u a lumun mkôôm u apostoli Paulu kôôm un ken igbar la. (Gal. 2:11-14) Shi shighe u Paulu kôôm un kar kera la kpa, a wa kwagh ishima a na ga, shi a hen ér mkôôm na la na un kera ngu a icivir ga ze. Peteru za hemen u tesen ér Paulu doo un ishima. (2 Pet. 3:15) Ikyav i Peteru la ia wase se u lun a ieren i tangen iyol ga la.

16. Se tese ieren i tangen iyol ga la sha ashighe a i lu ican u eren nahan la nena?

¹⁶ Hen ase sha kwagh u ka u er shighe u ú nyer ken mbamlu mba taver la. Shighe u i wuhe Peteru man mbaapostoli mbagenev, shi i gbidye ve sha ci u tom ve u kwaghpasen la, ve “ember sha er i nenge ér ve kuma u yan ican i aheenegh sha ci u iti [i Yesu] yô.” (Aer. 5:41) We kpa aluer u ngu tesen ieren i tangen iyol ga la yô, u fatyô u nengen mtev u sha ican wer ka ian i dedoo i kaven Peteru shi dondon ikyav i Yesu la. (Ôr 1 Peteru 2:20, 21.) Mnenge ne una wase u shighe u mbatamen ve kôôm we la kpaa. Shighe u kwagh a lu nahan yô, dondo ikyav i Peteru la, ishima i de vihin we ga.—Orpa. 7:9.

17, 18. (a) Ka nyi se fatyô u pine ayol a ase sha kwagh u akaa a ken jijingi a se soo u eren laa? (b) Aluer se kav ser se mba a ieren i soon iyol yase tseegh la ken a vese yô, ka nyi se fatyô u erene?

¹⁷ Shi ikyav i Peteru la ia fatyô u wasen we zum u ú soo u tsuan akaa a ken jijingi a u er la kpaa. U fatyô u eren kwagh ne sha gbenda u u tese ér u ngu a ieren i tangen iyol ga la yô. Nahan kpa, wa ikyo sha er isharen you ne ia na u u hingir u keren wer u lu tagher tagher ga yô. Pine iyol you wer, ‘M soo u seer eren Yehova tom ka sha ci u sarem u ior ve seer fan mo shin m soo u seer lun a tahav, er Yakobu man Yohane kpa ikyav i tese ér yange lu nahan, zum u ve sôn Yesu ian i vesen sha tartor laa?’

¹⁸ Aluer u kav wer u ngu a ieren i soon iyol you tseegh la ken a we yô, sôn Yehova a wase u u sôron mbamhen man mbamnenge ou; maa nôngo kpoghuloo ker icivir na, i de lu i you ga. (Ps. 86:11) Shi u fatyô u tsuan wer u er akaa a aa na u due iti ga yô. U tesen ikyav yô, u fatyô u keren wer u seer lun a avegher a ityamegh ki jijingi a a hembe lun we ican la. Shin aluer ka u wa iyol sha akaaôron a ken mkombo tsembelee, kpa gema ka fe doon we u wasen tom u esen shin kiren Iyou i Tartor ga yô, u fatyô u tsuan u dondo kwaghwan u a lu ken Mbaromanu 12:16 la.—Ôr.

19. Ka nyi se er ve se kenger ayol a ase ken Mkaanem ma Aôndo ma ma lu er jingi nahan la kpa iyol a kpe se ga?

¹⁹ Shighe u se kenger ayol a ase zulee ken Mkaanem ma Aôndo ma ma lu er jingi nahan la, man se nenge a mbamshi, shin akav a tesen ér se soo ayol a ase tseegh yô, alaghga kwagh ne una na se iyolkpen. Aluer kwagh er u nahan yô, hen sha kwagh u or u ken injakwagh i Yakobu u kwagh a ze a na i doo la. Yakobu yange pase gbenda u or la sôr mbamshi nav fese la ga, shin a pase ér or la yange sôr ve vindi vindi je kpaa ga; kpa a kaa ér or la za ‘hemen u kenger sha tindi u vough’ la. (Yak. 1:25) Or la umbur kwagh u yange nenge a mi ken jingi la, shi za hemen u nôngon sha u una sôr kwagh shon kpaa. Nahan we kpa lu a mnenge u vough man u akuma akuma sha mbamyen ou. (Ôr Orpasenkwagh 7:20.) Za hemen u kenger sha tindi u vough la, nahan nôngon sha u ú za hemen u tesen wer u soo iyol tseegh ga yô. Yehova kegh iyol u wasen we, vough er a vande wasen anmgbianev ou kpishi mba ve yen, kpa i lu u Aôndo a fatyô u lumun ve shi veren ve doo doo, shi a lu eren nahan kpaa la.