Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Naan Nen Mbabeenyol Mba Ve Lu a Ven la Icivir

Naan Nen Mbabeenyol Mba Ve Lu a Ven la Icivir

“Civir ishigh ki tamenor.”—LEV. 19:32.

1. Ka mlu u vihin kpishi u nyi uumace ve lu kere?

YEHOVA yange wa ishima ér uumace ve been iyol ve yaan ican ga. Yange soo ér nomso man kasev ve lu ken Paradiso a angev shio. Kpa hegen ne “akaa a i gbe a sha won cii la nga kinen imôngo nga toghor” kpaa. (Rom. 8:22) U hen wer Aôndo ka una nenge er uumace ve lu yan ican sha ci u isholibo nahan, i lu un nena? Heela tseegh ga, ior kpishi ka vea va bee iyol yô, ior ve gema nyaghen ve hen shighe u ma i lu hemban nengen sha ve cii la.—Ps. 39:5; 2 Tim. 3:3.

2. Er nan ve Mbakristu ve we mbabeenyol ikyo tsung-nu?

2 Doo ior mba Yehova kpishi er ve lu a mbabeenyol ken atôônanongo a ve yô. Kwaghfan ve la wasen se shi ka i doo se u dondon jighjigh ve u nan la. Se mbagenev kpishi mbabeenyol mban ka ior mba hen tsombor wase. Nahan kpa, anmgbianev mban vea lu ior mba hen tsombor wase shin vea lu ga kpa, gba u se waan ve ikyo tsung. (Gal. 6:10; 1 Pet. 1:22) Aluer se time se fa er Aôndo a nengen mbabeenyol yô, kwagh la una wase se. Shi se nenge nen tom u i gbe u mba hen tsombor kua mba ken tiônnongo vea lu eren sha u nengen sha mbabeenyol mba doon se ishima mban yô.

“DE TEM KERA . . . GA”

3, 4. (a) Orngeren Pasalmi 71 yange sôn Yehova a ishima na i môm ér nyi? (b) Mbabeenyol mba ken tiônnongo vea fatyô u sônon Aôndo nyi?

3 Or u ngise nger Pasalmi 71:9 la yange zamber a Aôndo ér: “De tem kera sha shighe u iyolibeen la ga, de undun mo shighe u agee am a bee la ga.” A̱ shi nan kpa, lu Davidi nger Pasalmi ne ye. Davidi yange civir Aôndo iyev zan zan kar been iyol shi Yehova kpa er ityomakaa i vesen sha ikyev na. (1 Sam. 17:33-37, 50; 1 Utor 2:1-3, 10) Nahan cii kpa, Davidi nenge ér doo u una zamber a Yehova a̱ za hemen u zungwen un mhôônom.—Ôr Pasalmi 71:17, 18.

4 Nyian ne, ior kpishi mba er Davidi nahan. Er ve lu been iyol shi ve lu tagher a “ayange a bo” nahan kpa, mba civir Aôndo her sha afatyô ve cii. (Orpa. 12:1-7) Ve mbagenev kpishi vea kera fatyô u eren akaa agen a ngise ve eren la ga, kua kwaghpasen kpaa. Ve kpa, vea fatyô u zamber a Yehova ér a̱ za hemen u veren ve doo doo shi a̱ nengen sha a ve. Mbajighjigh mba been iyol mban ve̱ lu a vangertiôr ér Aôndo una ungwa mbamsen vev. Se fa ser, Yehova una ungwa ve, sha ci u lu Yehova mgbegha Davidi ve er msen sha u keren iwasen sha akaa a nga a nyian mbabeenyol ishima la ye.

5. Yehova nengen mbajighjigh mba ve bee iyol mbara nena?

5 Bibilo pase wang ér kwagh u mbajighjigh mba ve bee iyol la doo Yehova kpishi, shi a soo ér mbacivir un ve naan ve icivir. (Ps. 22:24-26; Anz. 16:31; 20:29) Levitiku 19:32 kaa ér: “Mough tile sha, sha ishigh ki or u menden ivu, civir ishigh ki tamenor, cian Aôndo wou; ka Mo TER.” Shighe u i nger mkaanem man la, yange gba u hanma or nana naan mbabeenyol mba ken nongo u Yehova icivir; nyian kpa kape i lu je la. Man u nengen sha ve di ye? Ngula di ka tom u ana?

TOM U I GBE U TSOMBOR UA EREN YÔ

6. Yesu ver ikyav sha kwagh u nengen sha mbamaren la nena?

6 Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Civir teru man ngôu.” (Eks. 20:12; Ef. 6:2) Yesu yange tese ér tindi ne ngu hange hange kpishi. Yange na Mbafarashi man mbangeren ibo, gadia ve waan mbamaren vev ikyo ga. (Mar. 7:5, 10-13) Yesu iyolna yange ver ikyav i dedoo sha kwagh ne. U tesen ikyav yô, shighe u i mande Yesu sha kon la, cii man a kpe yô, a gema ngô na, u alaghga lu kwasecôghol hen shighe shon la, a wa sha ikyev i Yohane, orhenen u doo un ishima kpishi la.—Yoh. 19:26, 27.

7. (a) Paulu yange kaa ér mbananjighjigh ve eren nyi? (b) Ka nyi igen Paulu shi yange ôrôô?

7 Aôndo yange mgbegha apostoli Paulu nger kwagh pase er i doo u mbananjighjigh vea nengen sha ior vev yô. (Ôr 1 Timoteu 5:4, 8, 16.) Se time nen sha kwagh u Paulu nger Timoteu ne. Paulu ôr kwagh u mba ve kom u tiônnongo una naan ve iwasen sha inyar kua mba ve kom ga la. Yange pase wang ér ka ônov mba kasev mba côgholov kua ônov mba ônov vev mba nan jighjigh mbara, man anmgbianev vev, ve hembe lun a tom u nengen sha ungô vev mban ye. Nahan lu u tiônnongo a kera tôô ikyav mbi nengen sha kasev mba côgholov mban ga. Nyian ne kpa, gbenda môm u Mbakristu ve eren a ior vev sha “mcivir u i civir Aôndo” la yô, ka u kuren mbamgbe vev.

8. Er nan ve Bibilo i tese gbenda jighilii u i nengen sha mbamaren mba been iyol ga?

8 U kera ôron a ôr kwagh hulugh hulugh ga yô, ônov mba ve gande ior la, mba a tom u nengen sha mbamgbe mba mbamaren vev mba sha iyol la. Paulu lu ôron kwagh u mbamaren mba nan jighjigh, nahan cii kpa, mbamaren mba ve civir Yehova ga la kpa, i̱ de kenden ve ga. Igbenda ngi kposo kposo i mbayev ve nengen sha mbamaren vev yô. Mlu u ior ngu kwagh môm ga. Mbamgbe man inja kua gbong gbong u mba i nengen sha ve la kaha. Mbabeenyol mbagenev mba a ônov kpishi; mbagenev mba a wan môm tseegh. Mbagenev gomoti ne ve iwasen, mbagenev mba zough a iwasen ne ga. Akaa a mba i gbe u a nenge sha a ve la ve soon la kpa kaha. Nahan doo u se puu gbenda u or nan lu nôngon ér nana nenge sha ior mba nan mba ve bee iyol la ga. Yehova una fatyô u veren nyityôkwagh i ve tsough u eren i Bibilo i vende ga la cii doo doo, gadia kape ngise er a Mose je la man zan zan nyian kpa eren nahan.—Num. 11:23.

9-11. (a) Ka mtaver u nyi alaghga mbagenev vea tagher a mini? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Er nan ve i doo u mbaeren tom u pasen kwagh hanma shighe, mba ve lu a mbamaren mba been iyol la, vea de tom ve fese sha u vea hide a za nenge sha ve ga? Tese ikyav.

9 Mbamaren kua mbayev ka vea lu ijiir i môm ga yô, kwagh la a na i lu ican kpishi u nan mbamaren mba been iyol mbara iwasen i ma i ne ve la. Alaghga va vihi ormaren iyol kwa môm kpoo sha ci u nan gba shin nan sombo shin ma kwagh ugen er nan, nahan a gba u a za nenge er nan lu la. Alaghga a gba u a nenge sha nan sha anyangem kpuaa shin shighe a kar naleghaa je. *

10 Alaghga a gba u Mbakristu mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe, mba tom la u yem a ve sha ajiir a icaa yô, vea tsua kwagh u taver tsung u vea er yô. Mba ve eren tom shin Betel man mbamishen kua mbakuran mba ningir sha cii mba nengen tom u ve eren la ér ka icighantom u Yehova a ne ve yô. Nahan kpa, aluer vihi mbamaren vev iyol yô, alaghga kwagh u una hii van ve ken ishima yô á lu, ‘Sé de tom wase ne se hide se za nenge sha mbamaren asev.’ Kpa, a hemba doon u vea er msen sha kwagh ne, shi vea gbidye kwar vea fa aluer ka kwagh u mbamaren vev ve soo ér ve er la yô. Or môm nana de gem icighantom u nan la nôngor kera fese ga, shi alaghga a gba hange hange u nana er nahan keng ga. Kwaghnyoon u ormaren la ka u sha anshighe kpuaa, u alaghga mbagenev ken tiônnongo u nan la vea fatyô u nan iwasen yôô?—Anz. 21:5.

11 U tesen ikyav yô, nenge ase kwagh u anngôôv mbagen uhar mba yange ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe la ken ityar igen yô. U môm lu ormishen ken veghertar u South America, ugen la di eren tom ken ijiir yase i tamen i ken Brooklyn, New York la. Er mbamaren vev bee iyol yô, gba u a wasen ve. Nahan mbayev vev mbara kua kasev vev mough za ken ya sha er vea za nenge er ve lu la, shi vea fa gbenda u ú hembe doon u vea wasen ve yô. Shighe kar yô, u lu ormishen la vea kwase na, gba nôngon ér vea de tom u mishen a hide a yem ken ya. Iyange igen yô, ortamen u wasen mzough u mbatamen tom u hen tiônnongo u mbamaren vev la yila ve sha telefon. Mbatamen mbara yange ve lam sha kwagh ne, nahan ve soo ér mbamishen mbara ve de undun tom ve la hiden ken ya ga. Tom u ve lu eren la doo mbatamen mbara kpishi, nahan ve wa ishima u eren kwagh u ve fetyô cii sha u nengen sha mbamaren vev mbara. Kwagh u mbatamen er ne doo hanma or hen tsombor la.

12. Aluer tsombor ngu tsuan ma gbenda u nengen sha mbamaren mba been iyol yô, ka nyi i doo u vea hemba veren ishima sha mini?

12 Nyityô gbenda u tsombor u Mbakristu u tsough u nengen sha mbamaren mba been iyol cii kpa, doo u a tsua kwagh u una va a icivir sha iti i Aôndo yô. Mayange je se soo u lun er mbahemenev mba kwaghaôndo mba sha ayange a Yesu la ga. (Mat. 15:3-6) Se soo ser, kwagh u se tsough u eren la a̱ va Aôndo a civir shi a̱ na tiônnongo iti i dedoo.—2 Kor. 6:3.

TOM U I GBE U TIÔNNONGO UNA ER YÔ

13, 14. Bibilo tese ér atôônanongo a nengen sha mbabeenyol mba ve lu a ve la nena?

13 Ka ior cii vea fatyô u wasen anmgbianev mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe la u nengen sha mbamaren vev er i ter sha heen nahan ga. Kpa, kwagh u yange er ken iniongo i Kristu sha ayange a mbaapostoli la tese ér ka i maa atôônanongo iyol kpishi u nengen sha mbamgbe mba anmgbianev mba been iyol mba ve veren ikyav i dedoo la. Bibilo ôr kwagh u nongo u Kristu u ken Yerusalem nahan ér, “ker a ve cii kwagh kera ban ma or ga.” Kpa kwagh la tese ér hanma or lu a kwagh ave ken tiônnongo la ga. Ikyav tese wang ér, mbagenev lu a kwagh kpuaa tseegh, kpa yange i kar akaa “i na hanma or vough sha gbayol u nan.” (Aer. 4:34, 35) Shighe kar yô, kwagh gema er hen tiônnongo la. Bibilo kaa ér, “i wa kasev mba côgholov” mbagenev “ikyo sha gbayol ve u ayange ayange” la ga; i kera lu nan ve kwaghyan ga. Nahan mbaapostoli tsua nomso mba ve kom yô, ér ve nengen sha tom u karen kwaghyan la sha er kasev mba côgholov mbara kpa a wa ve ikyo shi a naan ve kwaghyan yô. (Aer. 6:1-5) Sha iyange i Pentekosti ken inyom 33 la, atôatyev agen hingir Mbakristu, nahan ve hide ve lu ken Yerusalem sha u vea taver jighjigh ve u nan yô. Ka nahan ve yange i hii kwagh u karen kwaghyan ayange ayange la ye. Er lu kwagh u sha anshighe kpuaa nahan kpa, kwagh u mbaapostoli er ne tese ér, tiônnongo una fatyô u nengen sha ugbayol mba anmgbianev mba been iyol.

14 Er se vande ôron nahan, Paulu yange pase Timoteu mlu u kasev mba côgholov mba i gbe u a wasen ve ken nongo u Kristu yô. (1 Tim. 5:3-16) Yakobu kpa, Aôndo mgbegha un nger Mbakristu kwagh, pase ve er ve lu a tom u nengen sha ancôgholov man kasev mba côgholov kua mbagenev mba kwagh a er ve shin ve lu yan ican la. (Yak. 1:27; 2:15-17) Apostoli Yohane kpa yange kaa ér: “Or u nan lu a akaa a taregh man nan gem nan nenge anmgbian u nan ken ibanave man nan zungu nan mhôônom ga yô, dooshima u Aôndo ngu lun ken a nan nana?” (1 Yoh. 3:17) Aluer gba u hanma Orkristu nana wasen mba ve lu ken ibanave yô, ka tiônnongo je i gbe u una hemba eren nahan cii ye.

Aluer kwagh va er aburabur yô, tiônnongo una fatyô u wasen nena? (Nenge ikyumihiange i sha 15 man 16 la)

15. Shighe u se lu nan anmgbianev mba been iyol iwasen yô, ka akaa a nyi nahan i doo u se fa?

15 Ken ityar igen yô, gomoti kimbin mbabeenyol penshen shi eren akaa a nengen sha ve shi ngu a mbatweregh mba ve sôron ve sha uya vev yô. (Rom. 13:6) Kpa ka ityar cii i eren akaa ne ga. Sha nahan yô, iwasen i í gbe u tsombor kua tiônnongo una naan anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve bee iyol la ia fatyô u lun kwaghmôm ga. Aluer ônov mba ve lu Mbakristu la mba ijiir igen ica a mbamaren vev yô, alaghga kwagh la una bende a iwasen i ma ve naan ve la. Shighe u kwagh a lu nahan yô, doo u mbayev mbara vea lamen gbar gbar a mbatamen mba ken tiônnongo u mbamaren vev la sha er vea fa mlu u mbamaren vev tsembelee yô. U tesen ikyav yô, mbatamen vea fatyô u pasen mbamaren vev mbara iwasen i gomoti a ne la, shi wasen ve er vea zua a iwasen shon kpaa yô. Shi aluer ve nenge a akaa agen, er uwashika mba i lu a bugh ga shin mcimbim mbi i men mbi ga nahan yô, doo u vea ôr mbayev mbara ve̱ fa. Aluer mbatamen man mbayev mbara mba lamen gbar gbar yô, kwagh la una wase u sôron mbamzeyol mba ve lu inya la. Or ka nana lu ikyua u wasen shin ôron mbayev mba ve lu hen ya ga la er akaa a lu zan yô, kwagh la a pande ishimanyian i tsombor la.

16. Mbakristu mbagenev ka ve wase mbabeenyol mba ken tiônnongo nena?

16 Er mbabeenyol ve doo se ishima yô, Mbakristu mbagenev tsua a ishima ve u wasen ve er ve fetyô la. Ka ve nenge ér ve hemba tesen mba ken tiônnongo mba ve bee iyol la ikyo i wan. Mbagen ka ve kar ityom i vea er sha u nengen sha mbabeenyol mban ne vea mbagenev, ve musan ker ayol a ve. Er anmgbianev mba fan kwagh mban ve fe ér vea fatyô u eren tom u pasen kwagh hanma shighe la ga nahan kpa, gema doo ve u wasen mbayev mba mbamaren vev ve bee iyol, mba ve lu eren tom u pasen kwagh hanma shighe ijiir igen la sha er vea de tom ve la ga yô. Anmgbianev mban tese ikyo i wan je gande! Er mbagenev ve ne iwasen nahan kpa, gba u mbayev vea aa ve a tom u nengen sha mbamaren vev la ga.

NAAN MBAGANDEN ICIVIR SHA U ÔRON AKAA A TAVER VE ISHIMA

17, 18. Ka ieren i nyi ka i na i maa ior iyol u nengen sha mbabeenyolo?

17 Aluer mbabeenyol kua mba ve nengen sha ve la mba a ieren i dedoo yô, kwagh a hemba lun zange. Ashighe agen iyolbeen ngi i va a ishimavihin shin i na or nan ure kpishi je kpaa. Sha nahan yô, gba u se nôngo kwagh kpoghuloo se naan anmgbianev mba been iyol mbara icivir shi se taver ve ishima sha u lamen a ve sha gbenda u maan ve a maa. Anmgbianev mba been iyol mba ve civir Yehova sha mimi ica i gbe ne kuma iwuese. Yehova hungur a tom ve la ga, shi se kpa ua hungur se shighe môm ga.—Ôr Malaki 3:16; Mbaheberu 6:10.

18 Shi kwagh ugen yô, aluer se tôô ser tar ka asenge yô, kwagh la una wase se u eren ityom i ayange ayange la, ican i yan ia kera lu kpishi ga. (Orpa. 3:1, 4) Shi mbabeenyol kpishi ka ve nôngo kwagh kpoghuloo sha er vea lu ior mba wan ver ver ga yô. Ve nenge ér aluer mba a ieren i dedoo yô, ieren ve la ia mgbegha ior vea wa ve ikyo shi vea banen ape ve lu ga. Ashighe kpishi ka se ungwa ior mba ve ze mbabeenyol inya yô ve kaa ér, “M za mer me za taver orbeenyol ugen ua lu ijende yam yô ishima, kpa ka un a za gem a taver mo a taver ishima ye.”—Anz. 15:13; 17:22.

19. Ka nyi ia wase mbabeenyol man mba ve bee iyol ga mbara u tilen dông ken ashighe a ican nee?

19 Se mba veren ashe keghen iyange i ican i yan man akaa a isholibo i ve se a mi ne cii aa kera lu ga la. Nahan kpa, cii man shighe la yô, gba u mbacivir Yehova vea ver ishima ve sha mlu ve u ken hemen u tsôron la. Se mba a vangertiôr ser, aluer se na uityendezwa mba Yehova mbara jighjigh yô, kwagh la una wase se u tilen dông ken ashighe a ican ne. Er se lu a jighjigh u nan yô, “asema kera nga yinan se ga; shin er or wase u ken won ne [a] lu vihin kera kpaa, or wase u kimi ne mba gem un hegh ayange ayange.” (2 Kor. 4:16-18; Heb. 6:18, 19) Er i gbe u se na uityendezwa mba Aôndo jighjigh taveraa nahan kpa, ka nyi igen ia fatyô u wasen se u eren tom u nengen sha mbabeenyol laa? Se time sha akaa agen a á fatyô u wasen la ken ngeren u dondon ne.

^ par. 9 Kwaghhenen u a dondo la una tese igbenda igen i nengen sha mbamaren mba been iyol, i mbabeenyol mbara kua ônov vev vea fatyô u dondon yô.