YESU KRISTU yange kaa a orgen ér: “Yem hen ya wou hen ior ou, za ôr ve akaa a vesen a Ter A er u ne, man er A zungu u mhôônom kpaa yô.” Yesu ôr kwagh ne a orgen u yange soo u dondon sha a na, shighe u lu lamen a na hen ningir u Gadara, u a̱ shi nan kpa lu Zegemnger u Galilia vegher u ken imbusutariyan la. Mkaanem ma Yesu man tese ér yange fa ieren i vesen i orumace nan lu a mi la, ka isharen i ôron ior mba nan akaa a a gbe nan ishima man a sôngo sôngo la je la.—Mar. 5:19.

Nyian kpa, uumace mba a ieren ne, kpa akuraior agen nga hembe tesen ieren ne a agen. Sha nahan yô, or ka nana hingir or u civir Yehova, Aôndo u mimi la yô, nan soo u pasen ior mba nan kwagh u jighjigh u nan u he la. Kpa doo u nana er kwagh ne nena? Nana ôr ior mba nan mba ve lu ken kwaghaôndo ugen, shin ve eren kwaghaôndo ga kuaa la kwagh nan ve, a kôr ve ken ishima? Bibilo tese kwagh u i doo u nana er ve a wase yô.

Sha ayange a Yesu la, Anderia lu môm ken mba ve hii fan ér Yesu ka Mesiya yô. Nahan lu an Anderia hide fese za ôr nan ér un zua a Mesiya? “[Anderia] hii zuan a anngô na Shimon a kaa a na er: Se zua a Mesiya ve (inja na yô, ka Kristu je la).” Anderia yange kua a Peteru za a na hen Yesu, nahan Peteru zua a ian i lun orhenen u Yesu.—Yoh. 1:35-42.

Anyom nga kar er ataratar nahan yô, i tindi loho hen Peteru, shighe u lu hen gar u Yopa la, ér a za hen ya u Korneliu, torutya ugen ken gar u Sesaria. Peteru yange za nahan kohol unô hen ya laa? “Korneliu lu keghen [Peteru man mba ve za a na cii], a vande kohol anmgbianev nav man ahur a na a mimi.” Sha nahan yô, anmgbianev mba Korneliu mbara zua a ian i ungwan kwaghôron u Peteru  la, shi eren kwagh u ve ungwa la kpaa.—Aer. 10:22-33.

Gbenda u Anderia man Korneliu er kwagh a ior vev la tese se nyi?

Anderia man Korneliu cii yange ve ôr ior vev kwagh u ve nenge a mi la. Ka Anderia iyol na yange za a Peteru hen Yesu ye. Korneliu di kohol anmgbianev nav ér ve ungwa kwagh u Peteru lu a mi u ôron ve la. Kpa Anderia man Korneliu yange ve kighir ior vev shin ve mee ve ér ve hingir mbadondon Kristu ga. U zua a ityesen ken kwagh ne kpa? Doo u se kpa se er kwagh a ior asev nahan. Aluer se er nahan yô, alaghga se fatyô u pasen ior asev kwagh, nahan nan ve ian i vea fatyô u fan mimi u Bibilo man mba se civir Aôndo a ve imôngo la kpaa. Nahan kpa, se mba ne ve icivir sha ian i ve lu a mi i tsuan kwagh u ve soo la, shi ka se palegh u kighir ve ser ve er kwagh u a lu sha ishima ve ga la. U tesen er se fatyô u wasen ior asev yô, nenge ase kwagh u orgen ken tar u Jamani, u i yer un ér Yugan, vea kwase na, Petra ne.

Petra yange hen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova, ica i gbe ga yô i er un batisema. Yugan di lu or shoja hen shighe ne. Sha hiihii la, kwagh u Petra tsua u eren la doo Yugan ga. Kpa shighe kar yô, a kav er Mbashiada ve pasen mimi u Bibilo yô. Tsô un kpa tsegha iyol na sha ci u Yehova. Nyian ne, ngu ortamen ken tiônnongo. A kaa se ér se ôron ior asev mba ve eren kwaghaôndo ugen la kwagh nan ve kôr ve ken ishima?

Yugan kaa ér: “Zum u se lu pasen ior asev kwagh u jighjigh u nan wase yô, doo u se kighir ve ser ve lumun ga. Se er nahan yô, alaghga vea hemba vendan cii. Hemba doon u se zaan a ve kure kure sha kwaghfan, shi se eren nahan gbem. Shi doo u se wase ior asev vea fa Mbakristu mbagenev mba ve lu kov môm a ve, mba asaren a ve a lu kwagh môm la. Aluer se er nahan yô, alaghga vea hii u keghen ato a vese.”

Apostoli Peteru man ior mba Korneliu yange ve timbir u ngohol loho u Bibilo ga. Sha ayange a mbaapostoli la, ior mbagenev vea ungwa mimi u Bibilo kpa i tôô ve shighe kpishi u tsuan kwagh u vea er yô.

Shighe u Yesu lu eren tom na u pasen kwagh shin tar la, anmgbianev nav kpishi na un jighjigh. U tesen ikyav yô, adooga apostoli Yakobu man Yohane lu ônov mba Salome, u lu anmgbian u ngô u Yesu la. A̱ shi nan kpa, lu môm ken kasev ‘mbagenev kpishi mba ve wasen Yesu man mbaapostoli sha ugbayol vev sha inyarev vev je yô.’—Luka 8:1-3.

Nahan kpa, mba hen tsombor u Yesu mbagenev na un jighjigh fele ga. U tesen ikyav yô, shighe u Yesu er batisema, inyom kar i môm la, ikpelaior kohol ken iyou igen sha u ungwan kwaghôron na. Kpa “anmgbianev Nav mba ongo nahan yô, ve due sha u vea za kôr Un, gadia ve kaa er, A nyôr ihyundu.” Shighe kar yô, anngôôv mba Yesu lam a na sha kwagh u zende na, kpa a ôr ve kwagh jighilii ga. Sha ci u nyi? Sha ci u “mba ve lu ngô môm a Na la je kpaa na Un jighjigh ga.”—Mar. 3:21; Yoh. 7:5.

Gbenda u Yesu eren kwagh a ior nav la tese se nyi? Zum u ior nav mbagenev kaa a na ér a nyôr ihyundu la kpa, a vihi ishima a ve ga. Shighe u Yesu kpe shi i nder un shin ku la je kpa, yange seer taver ior nav ishima, zum u a ande hen Yakobu, u lu ngô môm a na la. A̱ shi nan kpa, m-ande u Yesu ande hen Yakobu la wase Yakobu kua anngôôv nav mbagenev u nan jighjigh ér Yesu ngu Mesiya mimi. Sha nahan yô, ve lu vea mbaapostoli kua mbagenev sha kpoyou u sha ken Yerusalem, shi ikyav tese ér yange  ve ngohol icighan jijingi kpaa. Shighe kar yô, Yakobu man Yuda, anngôôv mba Yesu, er ityom i icivirigh igen.—Aer. 1:12-14; 2:1-4; 1 Kor. 15:7.

Nyian kpa, ka i tôô ior asev mbagenev shighe gôgônan cii ve ve hii u zan sha gbenda u uma la ye, er sha ayange a mbaapostoli la kpa lu nahan. U tesen ikyav yô, kwase ugen u i yer un ér Roseveta yô, yange taver ken kwaghaôndo u Mbakatoliko kpoghuloo, shighe u nom na er batisema, hingir Orshiada u Yehova ken inyom i 1978 la. Er Roseveta lu a gbashima sha akaa a na jighjigh a mi la yô, sha hiihii la, a hendan a nom na kpoghuloo. Kpa anyom nga kar yô, a tule inja na la, nahan a hingir u nengen ér Mbashiada mba tesen kwagh u mimi. Ken inyom i 2003 la, un iyol na kpa er batisema. Ka nyi yange i na ve gema inja? Er Roseveta lu hendan a nom na nahan kpa, nom na vihi ishima a na ga, kpa a na un ian i geman mnenge na. Kwase la wa se kwagh ér nyi? A kaa ér: “Ka wea wa ishima zan zan yô, kwagh u dedoo a due ker kpishi.”

Kwase ugen u i yer un ér Monika yô, yange er batisema ken inyom i 1974 la, shi anyom nga kar er pue nahan yô, ônov nav mba nomso uhar kpa hingir Mbashiada. Shin er nom na, Hans, venda kwaghaôndo ve ne ga nahan kpa, lu ken inyom i 2006 la er batisema ye. Ka kwaghwan u nyi Hans vea tsombor na cii ve lu a mi sha kwagh u er ve nee? Ve kaa ér: “Suur sha Yehova sha mimi, nahan de nyiman jighjigh wou u nan ga.” Mimi yô, lu hange hange u Monika vea mbayev nav vea za hemen u tesen Hans dooshima hanma shighe cii. Shi u za hemen u veren ishima ér, iyange igen una hingir or u civir Yehova.

Kwagen la, Yesu ôr ér loho u mimi ngu er ka mngerem ma nan or uma u tsôron nahan. (Yoh. 4:13, 14) Se soo ser ior asev ve ma mngerem ma mimi ma ma ndôhôr shi ma lu wang la, nahan i kundu ve iyol. Jighilii yô, se soo u kighir ve ser ve ma mngerem man gough-gough, ma ta ve ken ikyegh ga. Ka gbenda u se pase ve kwagh u jighjigh u nan wase la ua na a kundu ve iyol shin a due ve ishima ye. Bibilo kaa ér, “ishima i orperapera ka i henen imokwagh i ia ôr yô,” shi “ishima i orfankwagh ka i tesen zwa u nan, man shi i seer zwa u nan ityesen kpaa.” Se dondo kwaghwan ne nena?—Anz. 15:28; 16:23.

Alaghga kwase nana soo u pasen nom u nan kwagh u nan ne jighjigh a mi la. Aluer kwase la vande “henen imokwagh i” nana ôr yô, nana tsua asember a i doo u nana lam a nom u nan yô, nahan nana ôr kwagh a nom u nan gagher ga. Nana de lamen a nom u nan inja er nan neer perapera shin nan hemba nan ga. Mkaanem ma nan er sha kwaghfan la maa va a bem shi a kundu nom u nan iyol kpaa. Ka hanma shighe nahan nana ôr nom u nan kwagh ve a doo nana? Ka akaa a nyi nahan ka i doo nom u nan u ôron shin lamen sha mini? Ka kwaghfan u sainsi shin pati gayô anumbe a hembe doon nan yee? Kwase la nana er nan ve nana na a sar nom u nan u fan kwagh u Bibilo, a u kighir nom u nan la shio? Aluer kwase la nan hen sha akaa ne yô, a wase nan u lamen shi eren kwagh sha kwaghfan.

Ka sha u pasen ior asev mba ve lu Mbashiada ga mbara kwagh u jighjigh u nan wase kure kure tseegh a kôr ve ken ishima ga. Gba u se sue kwaghôron wase sha ieren i dedoo.

Yugan kaa ér: “Dondon akaawan a Bibilo ken uma wou ayange ayange. Ka gbenda u dedoo u wasen or wou wer nana nenge a ieren you i dedoo la je la, aluer nana lumun a kwaghaôndo wou la ga je kpaa.” Hans, u kwase na yange er batisema tsa nôngo u kuman anyom 30 cii ve va er batisema la lumun a kwagh ne. A kaa ér: “Gba hange hange u ú lu a ieren i dedoo i Mbakristu la, sha er or wou nana nenge er mimi a gem uma wou yô.” Gba u ior asev vea nenge ér jighjigh u nan wase la na yô, se kaha a mbagenev sha gbenda u dedoo, ka sha gbenda u bo ga.

Apostoli Peteru yange wa kasev mba noov vev ve civir Yehova ga la kwaghwan u dedoo, ér: “Ungwan nen amo a noov enev sha er aluer mbagenev ken ve, vea lu mbawan kwaghôron u Aôndo ikyo ga je kpa, á urugh ve sha mlu u kasev vev la, á kera lu sha kwaghôron kpee ga, er ve nengen mlu wen u wang u cian Aôndo la yô. Hwe wen a̱ de luun u ken won tsô ga, er gbatyou u gban nahan, shin u wan akaa a hweegh a zenaria shin akondo a zeren ga. Kpa i̱ lu  or u ken myer u ken ishima la, a hwe u saan ishe ga, u ishima i legh legh man u lun ving la; ka kwagh u hemban sha mnenge u Aôndo je la.”—1 Pet. 3:1-4.

Peteru yange nger kwagh u nom u kwase u nan nana fatyô u urugh nan sha ieren i nan i dedoo la yô. Ka kwaghwan u Ruamabera ne kpa a ne ve hii ken inyom i 1972, shighe u anmgbian u kwase ugen u i yer ér Christa la er batisema la je, a ze hemen u nôngon ér una er kwagh u una kôr nom na ken ishima ye. Shin er Mbashiada hen kwagh a nom na hen shighe ugen la nahan kpa, lu a ngohol mimi ga. Yange a za mbamkombo mba Mbakristu ashighe agen, shi fa mba ken tiônnongo kpa dedoo. Ve kpa ve de un ér a tsua u civir Yehova iyol na. Kwase na ka a lam a na nan ve i kôr un ken ishima?

A kaa ér: “M kange ishima mer me dondo gbenda u Yehova a tesem la. Nahan kpa, ka m nôngo u urugh nomom sha ieren yam i dedoo la, a ‘kwaghôron shio.’ Ka una soo ér m er kwagh, man a lu kwagh u Bibilo i vende ga yô, m nôngo tsung m er kwagh shon. M kighir un mer a er kwagh u a lu sha ishima na ga ze, kpa ka m gema hanma kwagh m wa sha ikyev i Yehova.”

Ieren i kwase ne tese er i doo u sendegh ikyaa sha kwagh ga yô. Ngu zan hemen u eren akaa a seer taver jighjigh na, sha u zan mbamkombo nduuluu shi pasen kwagh sha gbashima. Nahan kpa, eren kwagh sha kwaghfan, sha ci u a kav er i gbe u una tese ér nom na doo un ishima shi una na un shighe shi una ver ishima sha kwagh na kpaa yô. Doo u hanma wase nana eren kwagh a ior mba nan mba ve civir Yehova ga la sha mkav shi nana sendegh ikyaa a ve kpaa ga. Bibilo kaa ér: “Shighe . . . ngu sha ci u hanma kwagh,” er shighe u lun vea mba hen tsombor imôngo nahan, hemban je yô, kwase vea nom, u nan civir Yehova ga la. Ka vea lu imôngo nahan yô, ve zua a ian i lamen ayol a ve. Noov man kasev mba ve lamen ayol a ve nahan la kaa ér, kwagh la ka a na i kera huan ve ga, shin ve kera yue or u ve vese la ga.—Orpa. 3:1.

Orgen u mba hen tsombor na er batisema anyom kar 20 cii ter na va er yô kaa ér, “gba hange hange u se tese or u hen tsombor u nan lu a ngohol mimi ga la ser nan doo se ishima shi se mba eren msen sha ci u nan.” Kwase u se vande ôron kwagh na ser yange er batisema ken inyom i 1972 la kaa ér, ‘mayange una de u veren ishima keghen ér iyange igen nom na una hingir or u civir Yehova ga.’ Doo u se yina ishima sha gbenda u se eren kwagh a ior asev mba ve civir Yehova ga la ze, kpa se lu a ishimaverenkeghen.

Awashima wase yô, ka u ivaa yase i doo, shi se wase ior asev ve fa mimi, shi se pase ve loho u Bibilo i kôr ve ken ishima. Shi doo u se eren kwagh a ve “sha ishima i legh legh man sha mcie kpaa.”—1 Pet. 3:15.