1-3. (a) Ka mbamzeyol mba nyi mbagenev kpishi ve lu tagher a mi nyian sha kwagh u inyara, man mbagenev ka ve nôngo ér vea sôr ve nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka ishimanyian i nyi mbamaren mbagenev ka ve lu a mi sha kwagh u yesen ônovo?

KWASE ugen u i yer un ér Marilyn yô pase wener: “Nomom James yange una kur tom hanma iyange yô, a vôr gbeda gbeda, kpa kwagh u lu zuan a mi la lu kuman u kuren mbamgbe asev mbagenev a mi ga. M soo u panden un ikyav shi yamen wan wam Jimmy akaa a injaa agen a mbayev mba ken makeranta na mbagenev kpa lu a mi la.” * Shi Marilyn yange soo u wasen mbagenev hen tsombor ve kpaa, shi ombon akaa sha ci u kper. Azende a na kpishi vande moughon yemen ken ityar igen sha er vea za seer zuan a inyaregh yô. Kpa un va soon u moughon yemen yô, lu taver un u eren nahan. Sha ci u nyi?

² Yange cier Marilyn iyol u undun tsombor na u doon un ishima kpishi la kua gbenda u ve civir Aôndo kôôsôô la. Nahan kpa, a hen ér mbagenev kpa vande yemen ken won nahan, kpa kwagh za icombor ve iyol ken jijingi keng ga. Kpa gema zan un iyol, lu henen ér aluer un ngu ica yô, a taver un u yesen wan na Jimmy. Una fatyô u yesen wan na tsembelee sha “mkôôm man kwaghwan u Ter” sha u lamen a na sha Intanet tseeghlee?—Ef. 6:4.

³ Marilyn maa za ker kwaghwan. Nom na soo ér a de yemen ga, kpa a kaa ér aluer a soo u yemen yô, una yange un ga. Mbatamen man mbagenev ken tiônnongo wa un kwagh ér a de yemen ga, kpa  anmgbianev mba kasev mbagenev kpishi kaa a na ér a yem kwagh na. Ve kaa ér: “Aluer tsombor wou doo u ishima yô, yem. U yem kpa a hemba ú u zan hemen u civir Yehova ga.” Shin er taver Marilyn nahan kpa, a lôhô James man Jimmy ayem, maa a kura ikyav a yem u za eren tom ken won. A tôndo zwa a ve a kaa ér: “M ngu za tsan gbem ga.”

4. Hii nan ve ior kpishi ka ve mough ve yem ken ityar igene, kpa ka unô ashighe kpishi ka ve hingir u nengen ve sha uônô?

⁴ Yehova soo ér mbacivir un ve kungu ican ga, shi tsuaa tsuaa la kpa ior moughon yemen ajiir agen sha u vea za nôngo a ican yô. (Ps. 37:25; Anz. 30:8) Tertamen Yakob yange tindi ônov nav ken tar u Igipiti ér ve za yam kwaghyan sha er vea kpe ijen ga yô. * (Gen. 42:1, 2) Nahan kpa, nyian ior kpishi ka ve tsua u moughon yemen ken ityar igen ka sha ci u mba kpen ijen yum ga. Alaghga mbagenev mba a anzô iyol kpishi. Mbagenev yô, ve soo ér vea gema mlu u tsombor ve tseegh di tsô. Shi mbagenev kpishi mba sha ajiir a inyaregh ki ban yô, nahan ka ve undu icombor ve, ve mough ve yem ken tar u ken won shin ve yem hen ijiir igen ken tar ve, sha u vea za zua akaa a kwagh a gbe ve a mi la yô. Ashighe kpishi ka ve undu ormaren môm a mbayev mba kiriki, shin ve wa ve sha ikyev i ma anmgbian ve u vesen shin mbamaren mba tamen shin ior vev mbagenev gayô azende a ve. Shin er ka i vihi ve u undun or u ve vese la shin mbayev vev, yemen ken won nahan kpa, ve kpishi ka ve nenge ér kwagh ugen ngu u vea er ga.

5, 6. (a) Lu nyi Yesu tese sha kwagh u msaanyol man mkpeyol u mimi la? (b) Ka akaa a iyolough a nyi Yesu yange kaa ér mbadondon un ve sônon ken msene? (c) Yehova ngu a ver se nena?

⁵ Sha ayange a Yesu la kpa, ior kpishi lu mbaatsanev, shi alaghga yange vea hen ér luun er mba a inyaregh yô, ma i hembe saan ve iyol shi ma ve hembe lun ken mkpeyol kpaa. (Mar. 14:7) Kpa Yesu soo ér ior ve ver ishima sha kwagh ugen kposo. A soo ér ve suur sha Yehova, u una na ve averen a tsôron la. Yesu yange pase ken ityesen na i sha uwo la ér mba zough a msaanyol man mkpeyol u mimi sha u ombon uyôughyôughmbaakaav, shin sha iniôngon yase ga, kpa mba zough a mi sha u yan ikyar a Ter wase u sha la.

⁶ Yesu yange tese se ken msen u ter wase u sha la ér se̱ sônon Aôndo inyaregh kpishi ga, kpa se̱ sônon un mbamgbe asev mba sha hanma iyange la; ka ‘kwaghyan wase u nyian u a lu sha ci u ayange ayange la’ je la. A pase mba ve lu ungwan a na la wang ér: “De koson nen akaa a injaa sha ci wen shin tar ne . . . ga; kpa koson nen akaa a injaa sha ci wen Sha.” (Mat. 6:9, 11, 19, 20) Se na jighjigh ser Yehova una ver se doo doo er a tende zwa nahan. Iveren i Aôndo ka di mdoo u i doo un a vese la tseegh tsô ga, iveren shon kua ibumun i a bum ér una na se akaa a kwagh a gbe se a mi la kpaa. Sha kpôô yô, gbenda ugen ngu u se zua a msaanyol man mkpeyol u mimi ga, saa se suur sha Ter wase u lun a dooshima la, a lu sha inyar ga.—Ôr Mateu 6:24, 25, 31-34.

7. (a) Ka unô Yehova a we ve tom u yesen ônovo? (b) Gba u ter man ngô cii vea yesen mbayev vev hanma shighe sha ci u nyi?

⁷ U ‘vanden keren tartor u Aôndo man perapera na’ la wa u nengen ityom i hen tsombor wase er Yehova kpa a nengen i la. Tindi u Mose la ngu a akaawan a i gbe u Mbakristu vea dondo yô. A tese ér gba u mbamaren vea tese ônov vev kwagh u Yehova. (Ôr Duteronomi 6:6, 7.) Aôndo wa ter man ngô cii tom ne sha ikyev, ka mbamaren mba tamen shin ma orgen môm ga. Tor Solomon yange kaa ér: ‘Wan wam, ungwan ityesen i teru, tindi u ngôu kpaa, de te un kera ga.’ (Anz. 1:8) Yehova yange wa ishima ér ter man ngô cii ve lu imôngo, ve kuran shi ve yesen mbayev vev. (Anz. 31:10, 27, 28) Akaa kpishi a mbayev ka ve hen hen mbamaren vev, hemban je yô,  akaa ken jijingi la, ka i lu ken iliam i mbamaren ve lamen a ve sha kwagh u Yehova ayange ayange la, kua ikyav i dedoo i ve mbamaren ve lu veren la.

8, 9. (a) Ashighe kpishi ormaren ka nana undu tsombor u nan yô, ka mbamgem mba nyi ka ve va? (b) Mbamaren man mbayev ka vea lu imôngo ga yô, kwagh ne a vihi mlu u tsombor ve nena?

⁸ Mba ve soo u moughon yemen ken ityar igen la ka ve nôngo u gbidyen kwar sha mbamtaver mba vea tagher a mi la kua akaa a ve lu undun la, kpa ka asande kpuaa tseegh ka ve nenge a akaa a vea undu tsombor ve ve, aa za iyol la ye. (Anz. 22:3) * Yange Marilyn yemen a yem nahan maa a hii u yan ican ken ishima tsung er un undu tsombor na yô. Nom na man wan na kpa nahan. Wan na Jimmy a shi pinen un ér, “U yem u undum wer nyi?” Er Marilyn wa ishima u za tsan iwer kpuaa kpa va hingir u tsan anyom imôngo yô, a kav er akaa lu geman hen tsombor na, a a na ishima na mem ga yô. Jimmy lu geman inja. Kera faan lamen a na ga, shi soon u pasen un ishima na kpaa ga. Marilyn kaa zunguluu ér: “Yange m kera doo un ishima ga.”

⁹ Zum u mbamaren ka vea lu vea ônov vev imôngo ga yô, ieren man mlu ve u ken ishima la a gema. * Wanye ka nana lu cuku shi a undu nan shighe a kar yô, i hemba vihin cii. Marilyn yange pase Jimmy ér un undu un sha u za keren mkpeyol sha ci na. Kpa Jimmy yô nenge ér ngô nan ta un a ta kera. Sha hiihii la vihi un er ngô na lu undun un yô. Kpa ken masejime, ngô na una va u nengen a na yô, a kera soo u nengen a na tsô kpaa ga. Jimmy nenge ér ngô na kera kuma u una na un icivir shin una tese un dooshima ga, er mbayev kpishi mba mbamaren vev ve undu ve la kpa ka ve er nahan.—Ôr Anzaakaa 29:15.

10. (a) Aluer ormaren undu wan u nan, nan gema nan ngu tindin nan a inyaregh man uiyua tseegh yô, kwagh ne una bende a wan shon nena? (b) Ormaren ka nana nôngo ér nan yese mbayev mba nan ken ica yô, ka nyi ka i due kere?

¹⁰ Er Marilyn lu her ga yô, lu eren kwagh ér i doo Jimmy a na sha u tindin un a inyaregh man uiyua kpishi. Nahan kpa, a va kav ér kwagh ne lu nan wan na lu hemban gban ica a na, shi un ngu tesen un u vanden veren inyaregh hiihii a kwagh u Yehova man tsombor. (Anz. 22:6) Jimmy maa a kaa a ngô na ér, “Mama de hidi ga. Lu keera tindin mo a inyaregh man uiyua.” Marilyn va hii u nengen ér una fatyô u yesen wan na ken ica sha u ngeren un uwashika shin yilan un sha telefon shin lamen a na sha vidio sha Intanet ga. A pase wener, “U fatyô u kuven wan wou shin susen un zwa kaan a na wer saa kper sha Intanet ga.”

11. (a) Nom man kwase ka vea kera lu ijiir i môm ga sha ci u tom u eren yô, kwagh ne a bende a ivaa ve nena? (b) Yange er nan ve anmgbian u kwase ugen va kav ér doo u una hide a za kohol tsombor na?

 ¹¹ Mlu u Marilyn vea Yehova kua mlu na vea nom na James, kpa kera lu zan doon ga. A gema zan mbamkombo shi duen kwaghpasen kwa môm tseegh ken kasua, man kasua ugen je yô, a bunde a bunde kuaa, shi or u tôô un tom la lu zan un iyol ér una yav a na. Er Marilyn vea nom na James cii ve lu imôngo u vea wase ayol a ve shighe u ve lu tagher a mbamzeyol ga yô, ve yem pasen mbagenev mbamzeyol vev mba ken ishima la, nahan kwagh ne na yô, ve cii ve nôngo u eren idya. Marilyn va kav ér shin er un vea nom na ve er idya ga nahan kpa, er ve lu ikyua ga yô, ve kera fatyô u dondon kwagh u Bibilo i we ér nom vea kwase ve yaven ayol a ve shi ve pasen ayol a ve er i lu ve ken ishima la ga. Ve fatyô u lun imôngo henen kwagh ayol a ve shin kenger mshim vev shin sen imôngo shin ovur ave iyol shin kuven ayol shin tesen “dooshima” shin eren kwagh u kwase a nom ga. (Icam 1:2; 1 Kor. 7:3, 5) Shi ve fatyô u civir Aôndo vea wan ve imôngo tsembelee kpaa ga. Marilyn kaa ér: “Yange m ongo mba pasen sha mkohol u vesen ér gba u tsombor ua eren mcivir ve u hen tsombor la nduuruu ve vea fatyô u waren iyange i vesen i Yehova la yô, m nenge mer gba u me hide ken ya. Gba u me hide me hii u sôron mlu wam u ken jijingi man u hen tsombor wam la.”

12. Ka kwaghwan u ken Bibilo u nyi se na mba ve undu icombor ve la?

¹² Marilyn va soon ér una hide ken ya yô, ior wa un akaa kposo kposo, a dedoo man a bo cii. Mbatamen mba hen tiônnongo u za lu her la wuese un er a lu a jighjigh u nan shi a kange ishima u hiden nahan. Kpa mbagenev mba ve kpa ve undu tsombor man ikyar ve er un nahan la yô, ve er nahan ga. Er ma ve dondo ikyav na i dedoo la yô, ve gema ve ker u yangen un ér a de hidi ga. Ve kaa a na ér: “U yem kpa ica a gba ga tsô shi u hide. Aluer u hide ken ya nahan, shi u fatyô u zuan a inyaregh kpishi er u zough a mi heen nahan kpa?” Doo u Mbakristu vea ôron ambaakaa a nan ior iyolkpen ne ga, kpa doo u vea ‘wa kasev mbakiriki kwagh ér noov vev ve̱ doo ve asema kua shi ônov vev kpaa, . . . ve̱ sôron uya vev, . . . sha u i̱ de lamen sha kwaghôron u Aôndo dang ga yô.’—Ôr Titu 2:3-5.

13, 14. Er nan ve i gbe u saa se lu a jighjigh u nan ve se ver mnenge u Yehova hiihii a u tsombor wase? Tese ikyav.

¹³ Ior mba moughon yemen ken ityar igen kpishi, ve vese ape aeren a ityôô a ve a nenge kwagh u nan mba hen tsombor icivir, hemban je yô, mbamaren la ér ka zegekwagh yô. Aluer Orkristu vande u eren kwagh u ior kpishi ve lumun a mi shin u tsombor u nan u soo la sha u nana er ishima i Yehova yô, tese ér nan ngu a jighjigh u nan.

¹⁴ Nenge ase kwagh u yange er kwase ugen  u i yer un ér Carin la yô. A kaa ér: “Shighe u m mar Don, wan wam u nomso la, mo vea nomom se lu eren tom ken tar u ken won, shi se hii u henen Bibilo ica lu a gba ga. Hanma or u hen tsombor wam yange nan nenge ér m tindi wan wam Don ken ya, mbamaren av ve yese un zan zan se kar zuan a inyaregh kpishi ve.” Carin hanger ér una yese Don iyol na yô, mba hen tsombor na, kua nom kpaa, sen un shi ve kaa ér a wa hwev. Carin kaa ér: “Mimi yô, sha hiihii la, m kav kwaghbo u lu ken ieren i undun Don a Mbamaren av sha anyom kpuaa la tsembelee ga. Kpa m gema m fa er Yehova a ne mo man nomom tom u yesen wan wase ne yô.” Carin va we yav mbu gen yô, nom na u fa mimi ga la kaa a na ér a vihi mbu. Er yange vande tsuan u eren kwagh u dedoo sha hiihii la yô, kwagh ne taver jighjigh na u nan, nahan kwa ne kpa, a tile dông her sha ci u Yehova. Hegen yô, un vea nom na man mbayev vev cii ka i saan ve iyol er yange ve sarem ga yô. Luun er Carin yange una ne mbagenev wan môm shi mbayev nav cii ér ve yese yô, kwagh u injaa ma a dugh ker ga.

15, 16. (a) Pase kwagh u yange er anmgbian u kwase ugen u mbamaren nav kende un yô. (b) Hii nan ve yange tsua u eren imbakwagh la a wan na u kwase ga?

¹⁵ Kwaseshiada ugen u yer un ér Vicky yô kaa ér: “Anyom kpuaa a karen ken ijime la, m vese sha ikyev i ngô u ngôm, anmgbian wam u kwase di lu vea mbamaren av. Shighe u m hide u za kohol mbamaren av la, mnenge wam sha a ve gema. Yange i lu anmgbian wam u kwase la zange u lamen a ve shi kuven ve shi lun a ve kôôsôô. Yange m hoghor a mbamaren av ga, zan zan m va gande je kpa, i taver mo u pasen ve ishima yam jighilii. Mo man anmgbian wam u kwase la cii se tôndo zwa a mbamaren asev ser se nenge sha a ve shighe u vea bee iyol la. Kpa mo yô, me gba eren kwagh ne tsô mer gba u me er, kpa anmgbian wam u kwase la yô, una nenge sha a ve sha ci u ve doo un ishima.

¹⁶ Vicky kaa ér: “Hegen ne ngôm soo ér mo m na un wan wam u kwase una yese, vough er mo kpa yange gemam na ngô na ér a yese nahan. Kpa m venda a na sha kwaghfan mer me er nahan ga. Mo man nomom se soo ser se yese wan wase a dondo igbenda i Yehova. Shi m soo mer ikyar i m ye a wan wam u kwase ne i va vihi ken hemen ga.” Vicky nenge ér kwagh u or a er ve kwagh u injaa a due ker yô, ka u veren Yehova man atindiakaa a na hiihii, ka inyaregh man akaa a tsombor wase u soo ér se er la ga. Yesu kaa wang ér: ‘Or môm môm ngu u nana fatyô u eren uter uhar tom ga,’ inja na yô, nana fatyô u eren Aôndo tom kua inyaregh ga.—Mat. 6:24; Eks. 23:2.

17, 18. (a) Ka nyi i gbe u hanma shighe yô, Mbakristu vea tsuan u erene? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi ken ngeren u a dondo nee?

¹⁷ Ter wase Yehova kange ishima u wasen se sha u se zua a akaa a kwagh a gbe se a mi kpôô kpôô la, aluer se vande veren Tartor na man perapera na hiihii ken uma wase yô. (Mat. 6:33) Sha nahan yô, hanma shighe cii ka i gba u Mbakristu mba mimi vea tsua kwagh u vea er yô. Yehova tôndo zwa ér una ‘bugh se gbenda’ u eren kwagh u a hendan a atindi a Bibilo ga yô, a lu nyi sea tagher a mi je kpaa. (Ôr 1 Mbakorinte 10:13.) Aluer se ‘ver ashe sha Yehova sha ishima i wan’ shi se “suur sha a Na” sha u sônon un ser a na se kwaghfan na shi a tese se kwagh u se er la, shi se mba dondon atindi a na man akaawan a na yô, “Una er sha mi vough.” (Ps. 37:5, 7) Una na se averen kpishi sha iniôngon i se lu nôngon ser se civir un, u a lu Ter u mimi tswen tseegh la. Aluer se ver un hiihii yô, una ver se “doo doo.”—Nenge Genese 39:3.

¹⁸ Ka nyi ia wase mba hen tsombor u sôron mbamzeyol mba ka ve va zum u ve kera lu imôngo ga laa? Ka akaa a nyi nahan aa wase se u nengen sha mba hen icombor yase a u kenden ve shio? Man se er nan ve se wase mbagenev sha dooshima vea tsua akaa a dedoo sha gbaa ne? Se time sha mbampin mban ken ngeren u a dondo ne.