Tor Davidi u ken Iserael u sha ayange a tsuaa la, yange wa icam wuese Orgban un kaa ér: “Doom u eren ishima You, Aôndo wam; atindiakaa a Ou ngam ken ishima.” (Ps. 40:8) Shin er Davidi tagher a mbamtaver man mbamkighir kpishi ken uma nahan kpa, yange saan un iyol sha mimi u eren ishima i Aôndo. Kpa lu Davidi tseegh lu or u civir Yehova u yange zua a msaanyol sha u eren Aôndo u mimi la tom ga.

Apostoli Paulu yange ôr mkaanem ma ma lu ken Pasalmi 40:8 la sha Mesiya shin Kristu. A nger wener: “Ka nahan man Kristu er A va nyôr shin tar yô, A kaa er: Nagh ku sôngon man ku nan sar U ga, kpa ka iyol je U serem ye. Iniav mbi nanden jimin man mbi sha ci u asorabo yô, saan We iyol a mbi ga. Tsô M kaa mer: Nenge, M va,—ken ihyurenruamabera i nger kwagh Wam ne,—ka sha u eren ishima You, Aôndo.”—Heb. 10:5-7.

Shighe u Yesu lu shin tar la, i doo un u kenger akaa a i gbe a la, shi lun vea azende a na, shi yan kwaghyan vea mbagenev imôngo. (Mat. 6:26-29; Yoh. 2:1, 2; 12:1, 2) Nahan kpa, kwagh u hemba doo un shi sar un u eren yô, lu u eren ishima i Ter na u sha la. Yesu yange kaa jighilii ér: “Kwaghyan Wam yô, ka u Me er ishima i u A tindim la, Me kure tom Na vough kpaa.” (Yoh. 4:34; 6:38) Mbahenen mba Yesu yange ve hen kwagh u vea er ve vea zua a msaanyol u mimi yô hen Orvesen ve ne. Yange doo ve tsung u pasen mbagenev loho u Tartor; sase ve iyol shi ve kegh iyol u eren kwagh ne.—Luka 10:1, 8, 9, 17.

Yesu yange kaa a mbadondon un ér: “Za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi, tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii; nenge, Me luun a ven ayange ayange zan zan mkurtar je.” (Mat. 28:19, 20) Aluer ka u se er tom ne yô, a gba u se pasen ior kwagh hanma ijiir i se zough a ve cii, shi se hiden se za sôron mba ve tese isharen  la, shi se henen Bibilo a ambaaior la. Ka sea er tom ne yô, se zua a msaanyol kpishi.

Aluer sar ior u ungwan loho wase shin sar ve u ungwan ga kpa, kwagh u vesen u una na se msaanyol ken tom wase u pasen kwagh ne yô, ka ieren yase. Er nan ve ka se za hemen u pasen loho u dedoo la, shin er ashighe agen ior ka ve venda u ungwan u shin iyol i kpe se nahan kpaa? Ka se za hemen sha ci u tom u pasen kwagh shi geman ior hingir mbahenen ne ka gbenda u ka se tese ser Aôndo doo se ishima kua mbawan ndor a vese yô. Mimi yô, uuma mba iorov mba sha zongo, mba asev man mba mbawanndor a vese cii. (Esek. 3:17-21; 1 Tim. 4:16) De se time sha akaa agen a a wase ior kpishi mba se eren tom u pasen kwagh ne vea ve imôngo la u hiden tesen gbashima shin zan hemen a tom sha uharegh mba ve lu a mbamtaver kpishi la yô.

Ka sea pinen mbampin sha inja yô, ashighe kpishi kwagh u injaa a due ker. Kwaseshiada ugen u i yer un ér Amalia yô, yange nenge orgen lu ôron ipipaabaver pepe hen ijiir igen i ior memen her yô. Nahan a kporom ikyua a or shon, a pine un una zua a loho u dedoo ken ipipaabaver la yô. Or la kaan a na ér un zua a loho u dedoo môm ker ga yô, Amalia kaa ér, “M va u a loho u dedoo sha kwagh u Tartor u Aôndo.” Kwagh ne kende or ne isharen, nahan a lumun ér i hen Bibilo a na. Jighilii yô, Amalia yange hii Bibilo i henen a iorov utar hen ijiir i memen.

Anmgbian u kwase Janice yange gema ijiirtom na hingir un haregh u pasen kwagh her. Shighe u mbakuran ijiir mbagenev uhar kaa a na ér sar ve u ôron ngeren ugen u i gber ken Iyoukura la, a lumun u van ve a Iyoukura la tseegh ga, kpa a gema van ve a umagazin mba Iyoukura hanma shighe. Lu kwagh u a za hemen u eren a orgen u ve eren tom ijiir i môm, u un kpa i doo un tsung u ôron atineakaa kposo kposo a i duen a mi ken Iyoukura man Awake! la je la. Kwagh ne na yô, kwase u ve eren tom ijiir i môm ugen kpa kaa ér i vaan un a umagazin. Janice kaa ér: “Yehova nam iveren kpen kpen!” Ken masejime yô, Janice gema van iorov 11 mba hen ijiirtom na a umagazin hanma shighe.

Orkuran u ningir sha ugen yange due a mhen nahan ér, shighe u i lu eren tom u pasen kwagh sha uya uya yô, doo u mbapasenkwagh vea kure kwaghôron sha u kaan a orya ér vea hide a va iyange igen tseegh tsô ga. Kpa ve pine nan ér: “U soo wer m hide m va tese u er ka se hen Bibilo a or yôô?” shin, “Ka iyange i nyi man shighe u han nahan u soo wer m hide m va se za hemen a iliam yase?” Orkuran u ningir sha la kaa ér anmgbianev mba nomso man mba kasev mba hen tiônnongo ugen u yange un za sôr yô, dondo gbenda ne, nahan ve hii Bibilo i henen a iorov 44 sha uya vev ken atô u kasua môm.

Aluer se mba hiden za sôron ior mba se hii pasen ve kwagh la fese, ken atô u ayange kpuaa je kpaa yô, kwagh u injaa una due ker. Sha ci u nyi? Sha ci u ka sea er nahan yô, se tese ser sar se sha mimi u wasen mbaasemaamimi ve kav Bibilo. Yange mba pin kwase  ugen er i hii ve a lumun ér Mbashiada mba Yehova ve hen Bibilo a na yô, a kaa ér: “Yange m hii Bibilo i henen a ve sha ci u ve tesem dooshima shi ve tese ér kwagh wam gba ve ishima sha mimi.”

Kwaseshiada ugen u i yer un ér Madaí yô yange za Makeranta u Henen Tom Pania, hidi yô, ica gba ga maa a hii u henen Bibilo a iorov 15, shi a gema iorov mba hemban 5 mba lu henen Bibilo a ve yô, a na mbapasenkwagh mbagenev. Mba lu henen Bibilo a ve kpishi hii u zan mbamkombo hanma shighe. Lu nyi i wase Madaí ve hii Bibilo i henen a ior kpishi nahana? Makeranta u yange za la pase var var ér gba u mbapasenkwagh vea hiden vea za sôron mba yange ve hii tesen isharen la zan zan vea kar zuan a ve her. Kwaseshiada ugen u a wase ior kpishi ve hen mimi u ken Bibilo yô, kaa ér: “M kav mer kwagh u vesen u se er ve se wase ior mba ve soo u fan Yehova la yô, ka u hiden za sôron ve a uwergban shio.”

Gba u se nôngo kwagh kpoghuloo ve se fatyô u hiden za sôron ior shi henen Bibilo a ve ye. Nahan kpa, injar i ka se zua a mi sha u eren kwagh ne la hemba iniôngon yase la cii yem ica je. Aluer se mba eren tom u pasen kwagh u Tartor la kpoghuloo yô, se fatyô u wasen mbagenev vea “ar sha mfe u fan mimi la,” nahan vea fatyô u zuan a myom. (1 Tim. 2:3, 4) Se di se zua a msaanyol man mkom je a gandeôron.