1. Lu nongo u han kar tile sha ityough ki ikyuior i Iserael i vendan mimi, u i hingir u yilan u sha iti i Yehova la? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

KA YEHOVA yange ver nongo u Kristu sha ayange a mbaapostoli la, shi a hidi a mcivir u mimi sha shighe wase ne kpaa ye. Er i pase ken ngeren u a kar la nahan, mbadondon mba Kristu mba hiihii, mba ve kohol ve lu nongo ne la, yange ve kar ve tile sha ityough ki ikyurior i Iserael i̱ i̱ venda mimi la, nahan ve hingir mba i yilan ve sha iti i Yehova yô. Yange i yima nongo u he u Aôndo lumun u ne, shighe u i tim Yerusalem ken inyom i 70 la. (Luka 21:20, 21) Akaa a yange za hemen sha ayange a mbaapostoli la wa imagh sha ci u mbacivir Aôndo sha shighe wase ne. Ica ia gba ga tsô a tim tar u Satan ne kera, kpa nongo u Aôndo yô, ua war mtim u ken ayange a masejime ne la. (2 Tim. 3:1) Er nan ve se ne jighjigh ser kwagh a lu nahana?

2. Lu nyi Yesu ôr sha kwagh u “zegecan” la, man una hii hanma shighe?

² Yesu yange ôr kwagh u mve na u ior vea nenge a na sha ashe ga la, kua kwagh u mkurtar kaa ér: “Zum la zegecan una er, imbacan i hii er i gba tar la je zan zan ainge ne i lu a er mayange ga yô, man mayange kpaa ia kera shi er nahan kpaa ga.”  (Mat. 24:3, 21) Zegecan u a lu a vande eren mayange ga ne una hii shighe u Yehova una tim “Zegebabilon,” u a lu tartor u kwaghaôndo u aiegh sha tar cii la. Una er tom a utor mba tar ne sha u timin un. (Mpa. 17:3-5, 16) Maa ka nyi ia dondo?

3. A timin kwaghaôndo u aiegh kera yô, ka num u nyi Satan una ta sha ior mba Yehova?

³ A timin kwaghaôndo u aiegh kera yô, Satan kua tar na vea ta num sha ior mba Yehova. U tesen ikyav yô, Ruamabera tsengaôron kwagh u “Gogi u ken tar u Magogi” la kaa ér: “[U] kôndo er ijeverahumbe nahan, [u] lu er ibeenegh ki cirin tar nahan, we man akum a ou cii, man ior kpishi a we imôngo.” Er Mbashiada mba Yehova ve lu a ikyav mbi utyaav ga, shi ve lu ior mba hemban lun bem bem shin tar cii yô, a lu inja er vea lu ican u timin ve ga nahan. Kpa mba vea ta ityav sha a ve la, vea yar a wua ga!—Esek. 38:1, 2, 9-12.

4, 5. Yehova una er nyi shighe u Satan una nôngo ér una tim mbacivir un laa?

⁴ Ka nyi Aôndo a er shighe u Satan una nôngo ér una tim ior nav la? Yehova una nôngo ityav sha ci ve, una tese er un lu Tor u Hemban sha Won Cii yô. Yehova una nenge num u a ta sha mbacivir un la ér ka un iyol na i lu tan num sha a na ye. (Ôr Sekaria 2:8.) Sha nahan yô, Ter wase u sha la una er kwagh fese, sha u yiman se. Yehova una mase yiman se shighe u una tim tar u Satan sha Armagedon la, ka “ityav mbi iyange i vesen i Aôndo, Uhembanagee la” je la.—Mpa. 16:14, 16.

⁵ Bibilo tsengaôron kwagh u ityav mbi Armagedon la kaa ér: “TER ngu waren kwagh a akuraior, ngu ôron uumace cii ijir; mbaaferev yô, Una gema ve á na ve sha ikyev i sanker, kape TER A kaa ne. TER u akum a Sha ngu kaan nahan er: Nenge, kwaghbo una due ken ikyurior igen una va ken igen, man zegeahumbe ngu moughon sha akighir a tar je. Sha iyange la mba TER A woo ve la, vea lu hen inya, á hii sha ikighirtar ngin zan zan á za ar ikighirtar ngira, á zungwe ve ga, á kohol ve ijiir i môm ga, á ii ve kpaa ga; vea hingir er atihi a ihyôghonov mbi sôron sule a min hen inya nahan.” (Yer. 25:31-33) Ityav mbi Armagedon mbira mbia tim botar ne kera. Tar u Satan ua kera lu ga, kpa vegher u nongo u Yehova u̱ shin tar ne la yô, una war.

6, 7. (a) Ka han “zegeikpelaior” la i dughu? (b) Ka mvese u nyi se nenge a mi ken anyom a a sember karen ne?

⁶ Nongo u Aôndo war shi ngu vesen seer a seer shin tar her sha ci u ior mba ve lu ken nongo shon la Aôndo lumun ve. Bibilo na se ibumun ér: “Ashe a Ter yô, nga sha mbaperapera shi veren ato sha zamber ve kpaa.” (1 Pet. 3:12) Mbaperapera mban kua “zegeikpelaior” i̱ ia ‘due ken zegecan la yô.’ (Mpa. 7:9, 14) Mba vea war mban vea lu “ikpelaior” tseegh tsô ga, kpa a lu ‘zegeikpelaior,’ ior mba ve ngee kpishi yô. U nenge iyol you wer we kpa u va lu môm ken mba vea war “zegecan” la kpa?

⁷ Ka unô vea kohol a lu zegeikpelaior la? I kohol ve sha ci u kwagh ugen u Yesu tsengaôron ér una lu ikyav i mve na la. Yange kaa ér: “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.” (Mat. 24:14) Ka tom u vesen u nongo u Aôndo u lu eren ken ayange a masejime ne je la. Mbashiada mba Yehova mba eren tom u pasen kwagh shi tesen ior Bibilo tar sha won cii. Kwagh ne na yô, ior umiliôn imôngo hen u civir Aôndo “ken jijingi kua ken mimi.” (Yoh. 4:23, 24) U tesen ikyav yô, ken anyom pue  a a sember karen ne, hii ken inyom i tom i 2003 zan zan i 2012 la, i er iorov mba hemban 2,707,000 batisema sha u tesen ikyav i iyoltseghan ve sha ci u Aôndo. Hegen ne ingyegh ki Mbashiada mba Yehova sha tar hemba 7,900,000 yem ica, shi ior mbagenev mba hemban umiliôn imôngo ka ve kohol a ve imôngo, hemba je yô zum u ve lu eren mkombo u umbur ku u Yesu, u ve eren kwa môm ken inyom la yô. Se mba te ihyagh sha ci u ingyeghior ga, gadia “ka Aôndo A ne mvese ye.” (1 Kor. 3:5-7) Nahan kpa, ikyav tese wang ér zegeikpelaior la ngi ngeen seer a seer hanma inyom!

8. Ka nyi i ne ve nongo u Yehova u lu vesen seer sha gbenda u kpilighyolo?

⁸ Ingyegh ki mbacivir Aôndo ki seer sha gbenda u vesen je, sha ci u Yehova iyol na ngu suen Mbashiada nav. (Ôr Yesaia 43:10-12.) I tsengeôron kwagh u mvese ne ken mkaanem ma profeti man: “U kiriki una hingir kweior, man u hemban ndahar una hingir ikurior i ageegh; Mo TER, Me er kwagh ne fefa zum u shighe á kuma yô.” (Yes. 60:22) Sha hiihii la, asande a mba i shigh ve mkurem la yange lu er ka “u kiriki” nahan, kpa ingyegh kin va seer shighe u i va a mbagenev mba ve kpa ve lu Iserael u ken jijingi la ken nongo u Aôndo la. (Gal. 6:16) Er Yehova a lu veren ior nav anyom anyom yô, i za hemen u kohol zegeikpelaior la kpaa.

9. Sea soo u va nengen a mlu u ken hemen u doon tsung, u i tende zwa a mi ken Mkaanem ma Aôndo la yô, gba kpee u se er nyi?

⁹ Sea lu Mbakristu mba i shigh ve mkurem la shin sea lu ken iyôngo igen la kpa, se fatyô u va nengen a mlu u doon tsung, u i tende zwa a mi ken Mkaanem ma Aôndo la. Nahan kpa, cii man se va nyôr ken mlu ne yô, a gba u se lumun u eren akaa a Yehova a soo la. (Yes. 48:17, 18) Nenge ase kwagh u Tindi u Mose, u yange gba u Mbaiserael vea kuran la. Awashima u tindi la lu sha u kuran ior i Iserael. Tindi la wa ve kwagh u injaa sha kwagh u yaven a or man ikpenga i eren man u nengen sha uôn man u eren a uumace mbagenev doo doo, man ambaakaa la nahan. (Eks. 20:14; Lev. 19:18, 35-37; Dut. 6:6-9) Aluer se kpa se mba eren akaa a Aôndo a soo la yô, kape a wase se je la; man mayange se mba nengen kwagh u eren ishima na la ser ka ikyav ga. (Ôr Yohane 5:3.) Jighilii yô, er Tindi la kura Mbaiserael nahan, se kpa ka sea dondo atindi man akaawan a Yehova Aôndo yô, kwagh ne a kura se tseegh tsô ga, ngu a na i “kpe jighjigh [wase] u nan la iyol” kpaa.—Titu 1:13.

10. Doo u se ker shighe u henen Bibilo shi eren Mcivir u hen Tsombor u aikighe la ken hanma kasua sha ci u nyi?

¹⁰ Vegher u nongo u Yehova u̱ shin tar la ngu yemen hemen hemen sha igbenda kposo kposo. U tesen ikyav yô, se mba zuan a iwanger sha kwagh u mimi u ken Bibilo la seer a seer. Se ver ishima ser kwagh a lu nahan, gadia “gbenda u orperapera ngu er iwanger i sha use nahan, ngi seer a seer zan hemen zan zan mkende u iyange sha sha tembe la.” (Anz. 4:18) Kpa doo u hanmô wase nana pine iyol i nan ér: ‘M ngu fan akaa a se seer zuan a iwanger sha mi ken Ruamabera la kpa? Ka ikye yam u ôron Bibilo ayange ayange kpa? Ka maan mo iyol u ôron ityakerada yase je he? Mo vea tsombor wam se mba eren Mcivir u hen Tsombor u aikighe la ken hanma kasua kpa?’ Se mbagenev kpishi se lumun ser akaa ne taver gande u eren ga. Ashighe kpishi ka i lu sha u keren shighe eren a tseegh di tsô. Man nenge er i gbe hange hange u se zua a mfe u mimi u ken Ruamabera, se er tom a mi, shi se vese ken jijingi, hemban je yô, hegen u zegecan a zulum ne sha wono!

11. Ka sha igbenda i nyi nahan uiniongo mba yange i eren la, kua mbamkombo man mbamkohol mba kiriki man mba vesen mba se eren nyian la cii ve lu a iwasene?

 ¹¹ Nongo u Yehova ngu eren kwagh u una wase se yô. Ngu taver se ishima ér se ungwa kwaghwan u Paulu ne: “Sé wa nen ayol a ase ikyo, sé taver nen ayol a ase asema u lun a dooshima man aeren a dedoo. Se̱ de bundu nen mbamkohol asev mba aduaav er mbagenev ve eren nahan la ga, kpa sé taver nen asema ayol a ase, i̱ seer eren nahan er ne nenge iyange la i lu mgbôghom yô.” (Heb. 10:24, 25) Uiniongo mba Mbaiserael eren sha hanma inyom la, man mbamkombo mbagenev mba ve zaan sha u za civir Aôndo la, yange wase ve u taver ken jijingi. Iniongo i Atumbe i yange ve er sha ayange a Nehemia la kpa lu môm ken uiniongo mba saan iyol mban. (Eks. 23:15, 16; Neh. 8:9-18) Kape se kpa ka se zua a mbamtsera kpishi ken mbamkombo man mbamkohol mba kiriki kua mba vesen mba se ze la je la. Sha nahan yô, se zaan nen mbamkombo man mbamkohol mban hanma shighe sha er se taver ken jijingi shi a saan se iyol yô.—Titu 2:2.

12. Doo u se nenge tom u pasen loho u Tartor la nena?

¹² Er se lu ken nongo u Aôndo yô, ka se zua a msaanyol sha u eren “icighantom u Loho u Dedoo u Aôndo” la. (Rom. 15:16) Ka sea eren “icighantom” ne yô, kwagh ne a na se hingir “mbashirentom” a Yehova, u “A lu icighan” la. (1 Kor. 3:9; 1 Pet. 1:15) Loho u dedoo u se pasen la ka u wase u tseghan iti i Yehova la. Shi ka se ian i civirigh kpishi er i we se tom u pasen “Loho u Dedoo u iengem i Aôndo u sar sar” la sha ikyev yô.—1 Tim. 1:11, NW.

13. Aluer se soo u taver ken jijingi shi zuan a uma yô, ka nyi i gbe u se erene?

¹³ Aôndo soo ér se za hemen u taver ken jijingi sha u varen a na shi suen ityom kposo kposo i nongo na u lu eren la. Mose yange kaa a Mbaiserael ér: “M yila Sha man tar, ve̱ lu shiada sha a ven nyian, er m ver uma man ku sha ishigh yough, man shi iveren man ifan; yô, tsuwa uma sha er ú lu uma, we a tsombor wou; er TER, Aôndo wou, A̱ doo u ishima, u̱ ungwan imo Na, u̱ var a Na, gadia ka uma wou man ayange ou a ngeen je la, sha er u̱ tema ken tar u TER bum a uter ou, Aberaham man Isaka man Yakob, er Una na ve u la.” (Dut. 30:19, 20) Aluer se soo u zuan a uma yô, gba u se eren ishima i Yehova shi una doo se ishima, shi se ungwan imo na shi se var a na.

14. Anmgbian ugen yange nenge kwagh u nongo u Aôndo la nena?

¹⁴ Anmgbian ugen u i yer un ér Pryce Hughes la yange var a Aôndo man nongo Na. Kwa gen la a nger wener: “Doom kpishi er mfe u m zough a mi sha kwagh u mbaawashima mba Yehova, hii sha ayange a m fa mimi cii man inyom i 1914 la, a wasem u eren akaa sha mbaawashima nav yô. Kwagh môm hemba gban mo kwagh a u varen a nongo u Yehova la ga. Kwagh u ngise erem la tesem er i doo u se suur sha mhen u orumace ga yô. Er yange m kange ishima u eren nahan je, m kera hide ijime ga, m ngu yemen hemen hemen a nongo u mimi ne her. Ka cii kwagh u or a er ve a doo Yehova a nan shi una haa nan iveren je la.”

15. Tese ikyav ken Bibilo i i pase kwagh u i doo u se er zum u i ser akaa sha mkav wase u ken Ruamabera la yô.

¹⁵ Aluer se soo ser Yehova a lumun se shi a haa se iveren yô, a gba u se asange asange se sue nongo na shi se dondo akaa a u nyôôso sha mkav wase u ken Ruamabera la. Nenge ase kwagh u yange za hemen ne: Yesu yange kpe kera yô, Mbakristu udubu imôngo mba ve lu Mbayuda la lu kuran Tindi u Mose la  kpoghuloo, taver ve kpishi u undun un. (Aer. 21:17-20) Nahan kpa, washika u Paulu va nger hen Mbaheberu la wase ve u nengen ér i wanger ve ka sha iniav mbi ‘nan sha tindi’ la ga, kpa ‘i tsegha ve kwa môm i bee, sha nagh ku i ne sha iyol i Yesu la.’ (Heb. 10:5-10) Akperan nga ga, Mbakristu kpishi mba ve lu Mbayuda la yange ve kôôm mbamhen vev, nahan ve za hemen u vesen ken jijingi. Se kpa gba u se henen Bibilo zulee shi se kegh iyol u lumun hanma kwagh u i nyôôso sha mkav wase u ken Mkaanem ma Aôndo shin sha kwagh u tom wase u pasen kwagh la cii.

16. (a) Ka averen a nyi aa na uma u ken tar u he la una lu kwagh u doon tsung-nu? (b) Ka nyi u lu veren ashe a mi ken tar u he laa?

¹⁶ Mba ve ze hemen u varen a Yehova man nongo na cii vea za hemen u zuan a iveren. Mbajighjigh mba i shigh ve mkurem mbara vea za tema tor a Kristu imôngo sha Tartor u sha. (Rom. 8:16, 17) Sea lu a ishimaverenkeghen i va lun shin tar yô, nenge er a doo se u lun ken Paradiso sha won yô. Er se lu ken nongo u Yehova yô, nenge er ka i saan se iyol kpishi u ôron mbagenev kwagh u tar u he u Aôndo a tende zwa a mi la yô! (2 Pet. 3:13) Pasalmi 37:11 kaa ér: “Mbaasemaleghlegh yô, vea ya dyako u tar, á saan ve iyol sha mngee u bem.” Ior “vea maa uya man vea tema keregh,” shi “vea ya tom u ave ve” kpaa. (Yes. 65:21, 22) Mkighir man ibanave kua ijen ia kera lu ga. (Ps. 72:13-16) Zegebabilon una kera tsugh ior ga, sha ci u a tim un sha. (Mpa. 18:8, 21) A nder mbakpenev shi a na ve ian i lun una gbem sha won. (Yes. 25:8; Aer. 24:15) Nenge akaa a dedoo á a lu keghen ior umiliôn imôngo mba ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova la sha wono! Aluer se soo u va nengen a akaa a Ruamabera a tende zwa a mi la yô, a gba u hanmô wase nana za hemen u vesen ken jijingi, shi yemen hemen hemen vea nongo u Aôndo shi lun a u kôôsôô hanma shighe.

17. Doo u se nenge nongo u Yehova man mcivir na nena?

¹⁷ Er mtim u tar ne a mgbôghom kpishi yô, de se taver nen jighjigh wase u nan shi se tese iwuese tsung sha nongo u Aôndo a ver sha u wasen se u civir un la. Ka ieren i orpasalmi Davidi kpa yange lu a mi je la. Yange wa icam kaa ér: “M sôn TER kwagh môm tsô, ka un me ker ye, mer: Ma m lu ken iyou i TER sha ayange am cii, sha u me nenge mkomashe u TER, man me time kwagh ken tempel Na kpaa.” (Ps. 27:4) Yô, se cii se var nen a Aôndo, shi se lu vea ior nav kôôsôô, shi se yemen hemen hemen her vea nongo u Yehova.