SE MBA ken ashighe a hemban taver cii. (2 Tim. 3:1-5) Hanma iyange yô, ka se tagher a akaa a karen mdoo u Yehova a doo se ishima la, kua ishima i se kange ser se kuran atindi a na a perapera la kpaa. Yesu yange tsenganengen a shighe u taver ne, nahan a kaa a mbadondon nav ér una sue ve sha er vea taver ishima zan zan mkur yô. (Mat. 24:3, 13; 28:20) A ver wanakiriki u jighjigh la ér a naan ve “kwaghyan” u ken jijingi “sha ashighe ashighe,” sha u taver ve.—Mat. 24:45, 46.

Hii shighe u i na wanakiriki u jighjigh tom ne ken inyom i 1919 la je, i kohol ior umiliôn umilôn mba ve lu “ya” la ken hanma zwa cii ken nongo u Yehova, shi mba koson ve ken jijingi. (Mat. 24:14; Mpa. 22:17) Nahan cii kpa, kwaghyan u ken jijingi ne ngu ken ijô igen kpishi er a lu ken igen nahan ga, shi ka hanma or nan ze sha Intanet u nana za zua a ityakerada yase ga. U tesen ikyav yô, ior kpishi mba a uvidio shin ngeren mba i veren ve hen ijiir yase i jw.org tseegh la ga. Kwagh ne tese ér mba kera zough a kwaghyan u una wase ve vea za hemen u taver ken jijingi la gaa? U se̱ zua a mlumun sha mpin ne yô, de se nenge sha mbampin unyiin mba vesen mban.

Shighe u Satan mee Yesu ér a gema awan a hingir bredi la, Yesu kaa ér: “Ka sha bredi tseegh or á lu uma ga, kpa ka sha hanma kwaghôron u a dugh sha zwa u Aôndo yô.” (Mat. 4:3, 4) I nger kwaghôron u Yehova ne ken Bibilo. (2 Pet. 1:20, 21) Sha nahan yô, ka Bibilo i lu kwagh u vesen u i eren kwaghyan wase u ken jijingi la a mi ye.—2 Tim. 3:16, 17.

Nongo u Yehova gber Bibilo i New World Translation of the Holy Scriptures la jimin cii shin avegher a i, ken ijô i hemban er 120 nahan, shi mba geman i ken ijô igen seer a seer hanma inyom. Dugh mgem u Bibilo la sha yô, shi i gber ukôpi mba Ubibilo mbagenev ubiliôn imôngo, shi i gema Ubibilo mban jimin shi avegher, ken ijô udubu imôngo. Zegetom u i er ne ka sha u kuren awashima u Yehova, u i “sar Un u ior cii ve̱ war ve̱ ar sha mfe u fan mimi la.” (1 Tim. 2:3, 4) Shi er “ma kwagh u i gbe sha won kpaa [a lu] myer sha ishigh [ki Yehova] ga” yô, se fatyô u nan jighjigh ser una ulugh “mba ve lu mbaibanave ken jijingi la” una va a mi ken nongo na, shi una na ve kwaghyan u ken jijingi kpaa.—Heb. 4:13; Mat. 5:3, 6; Yoh. 6:44; 10:14.

Cii man or a hingir u nan jighjigh taveraa yô, ka i gba u nana er kwagh a hemba di u ôron Bibilo tseegh tsô la. Gba u nana kav kwagh u nan er la shi nana dondo kwagh shon kpaa. (Yak. 1:22-25) Ititor i Etiopia i sha shighe u mbaapostoli la yange kav mimi u kwagh ne. Yange lu ôron Mkaanem ma Aôndo, maa orivangeli Filibu kende pine un ér: “U kav kwagh u u lu ôron ne kpa?” Ititor la gema kaa ér: “Á er nan man me kavaa? Saa or nana pasem.” (Aer. 8:26-31) Nahan Filibu wase ititor ne zua a mfe u vough u ken Mkaanem ma Aôndo la. Kwagh u ititor ne hen la doo un je yô, a er batisema. (Aer. 8:32-38) Kape se kpa ityakerada yase i pasen Bibilo la i wase se se fe mimi je la. I kôr se ken ishima shi i mgbegha se u dondon kwagh u se hen la.—Kol. 1:9, 10.

I na mbacivir Yehova akaa a ken jijingi mgbeghaa ken ityakerada i i gberen la, sha er vea ya kwagh shi vea ma kwagh yô. (Yes. 65:13) U tesen ikyav yô, magazin u Iyoukura, u i gberen un ken ijô i hemban 210 hegen la, ngu a ta iwanger sha kwaghôron u profeti u ken Bibilo la, shi a na se seer zuan a mfe sha akaa a mimi a zan shimi, shi a mgbegha se u dondon akaawan a Bibilo kpaa. Magazin u Awake! u i gberen un ken ijô i kuman er 100 nahan la di ka a seer gbanger a mfe wase sha akaa a Yehova a gbe la, shi ngu a tese se er se dondo akaawan a Bibilo ken uma wase kpaa. (Anz. 3:21-23; Rom. 1:20) Wanakiriki u jighjigh ngu gberen ityakerada i pasen Bibilo ken ijô i hemban 680! U ver shighe u ôron Bibilo hanma iyange kpa? Ka u ôron umagazin mba hev kua hanma takerada u he u i gber ken zwa wou hanma inyom la kpa?

Dugh ityakerada i i gberen la sha yô, shi nongo u Yehova ka u gber ngeren mba nengen shimi nan kwaghôron ken mbamkombo man sha mbamkohol mba kiriki man mba vesen. Ka wea nenge derama man akav a tesen shi wea ungwa akaatôvon sha mbamkohol mban nahan, i doo u ga he? Sha kpôô yô, Yehova ne se kwaghyan u ken jijingi mgbeghaa!—Yes. 25:6.

Ei. Aluer ashighe agen mbacivir Yehova mbagenev hemba zuan a kwaghyan u ken jijingi a mbagenev je kpa, i de kpiligh se iyol ga. Sha ci u nyi? Nenge ase sha kwagh u mbaapostoli. Yesu yange hemban tesen ve a mbahenen mbagenev mba sha shighe ve la. (Mar. 4:10; 9:35-37) Nahan cii kpa, kwaghyan u ken jijingi yina mbahenen mban ga; ve zuan a kwaghyan u kwagh a gbe ve a mi la.—Ef. 4:20-24; 1 Pet. 1:8.

Shi doo u se fa ser akaa kpishi a Yesu yange ôr shi er shighe u lu shin tar la i nger a ken ityakerada i Ivangeli la ga. Apostoli Yohane nger ér: “Akaa agen nga kpishi a Yesu er yô; aluer a nger a cii ser ser yô, beem er ityakerada i ma i nger yô, ma i nenger tar ne je.” (Yoh. 21:25) Shin er mbadondon mba Yesu mba hiihii mbara fa akaa kpishi sha kwagh u Yesu, or u vough la hemba er se fe nyian la nahan kpa, tese ér i nyume se mfe la ga. Yehova wase se se fa akaa kpishi sha kwagh u Yesu, sha er se fatyô u dondon un ijime yô.—1 Pet. 2:21.

Shi hen sha kwagh u uwashika mba mbaapostoli mban tindin a mi sha iniongo i Kristu i sha shighe ve la kpaa. A̱ hemba kpa môm ken uwashika mba Paulu tindi a mi la, i nger un ken Bibilo ga. (Kol. 4:16) Nahan kwaghyan u ken jijingi yina se sha ci u se fatyô u ôron washika la ga yumuu? Ei. Yehova fa kwagh u kwagh a gbe se a mi la, shi a na se kwagh kuma u una wase se u taver ken jijingi.—Mat. 6:8.

Nyian ne, mbacivir Yehova mbagenev ka ve hemba zuan a kwaghyan u ken jijingi a mbagenev. U lamen zwa u i gber ityakerada ker kpuaa tseegh yôô? Aluer ka nahan yô, fa wer Yehova wa u ikyo. Time ken ityakerada i u lu a mi la, shi a gba sha mi yô, zaan mbamkombo ken zwa u ú fe u la. Shi lu a vangertiôr wer Yehova una za hemen u taver we ken jijingi.—Ps. 1:2; Heb. 10:24, 25.

Ka se gber ukôpi mba umagazin asev kua ityakerada i henen Bibilo a mi igen, hen ijiir yase i sha Intanet la. Shi ijiir ne ngi a ngeren mba wasen noov man kasev man ikyaior, man mbamaren mba ve lu a mbayev mba kiriki la. Icombor ka ia time ken ngeren mban hen Mcivir ve u hen Tsombor la yô, ve zua a iwasen ker kpishi. Heela tseegh ga, ijiir yase i sha Intanet ne ka i ôr kwagh u mbamkombo mba doon tsung mba nongo wase u er yô, er iniongo i been makeranta u Gileadi, kua mkombo u sha inyom la nahan; shi ka i ôr anmgbianev asev mba sha tar cii abaver sha kwagh u uaahe man ajir a a bende a ior mba Yehova la. (1 Pet. 5:8, 9) Shi ijiir yase i sha Intanet ne ka ikyagh ki tomough ki vesen ki pasen kwagh a mi, ki ki lu wasen ior u zuan a loho u dedoo ken ityar i i cir tom wase shin i we atabam sha u la yô.

Nahan kpa, wea zaan hen ijiir yase i sha Intanet ne shin wea zaan ga kpa, u fatyô u zan hemen u taver ken jijingi. Wanakiriki u jighjigh nôngo kpoghuloo gber ityakerada i koson mba ve lu ya la cii sha kwaghyan u ken jijingi. Sha nahan yô, de nengen wer saa u yam anar u zan sha jw.org a mi keng keng ga. Mbagenev vea fatyô u za gberen ngeren mba sha ijiir yase i sha Intanet la kpuaa za nan mba ve ze sha Intanet ga la, kpa mba wan atôônanongo tindi ér a eren nahan ga.

Se wuese kpishi er Yesu a lu kuren ityendezwa na i a er ér una nenge sha mbamgbe asev mba ken jijingi la. Er ayange a masejime ne a lu yemen fele fele u za kuusu ne, se fatyô u nan jighjigh ser Yehova una za hemen u nan se “kwaghyan sha ashighe ashighe.”