1. Lu nyi Mbahemenev mba Mbakristu Mbaaiev er shighe u i lu nôngon ityav laa?

KA ISHIMA i Aôndo u Mbakristu mba mimi ve zaan ityav ve za wuan ior mba ken ityar igenee? Ken anyom 100 aa a kar la, ior kpishi mba ve yer ayol a ve ér ve mba Mbakristu la er imba kwagh ne acin imôngo. Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbakatoliko sôn iveren sha ci u mbautyaav kua ikyav mbi utyaav vev sha u ve za wua Mbakatoliko mba ken ityar igen i i lu nôngo num a tar ve la. Mbahemenev mba ken kwaghaôndo u Mbaprotestanti kpa er nahan. Ior mba yange i wua kpishi ken Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar mbira ka ikyav i vesen i i tese kwagh u a dugh ken ieren ne yô.

2, 3. Lu nyi Mbashiada mba Yehova er shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar man shighe u mbi bee laa, man lu sha ci u nyi?

² Lu nyi Mbashiada mba Yehova er shighe u i lu nôngon ityav mbi shon laa? Yiase tese ér shighe môm kpa ve wa ave sha ityav mbi i lu nôngon la ga. Lu nyi i na ve ve venda u eren nahana? Ityôkyaa i vesen yô, lu sha ci u ikyav i Yesu yange ver la, kua atesen a na. A kaa ér: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yoh. 13:35) Shi ve umbur kwagh u Paulu yange nger hen Mbakristu mba ken Korinte la, nahan ve dondo kwaghwan shon.—Ôr 2 Mbakorinte 10:3, 4.

 ³ Sha nahan yô, Mbakristu mba mimi mba Bibilo i tsaase imoshima ve yô, mba ze ityav shin mba henen ityav mbi nôngon ga. Mtil ve ne na yô, Mbashiada mba Yehova udubu imôngo, mbayev kua mbaganden, nomso man kasev cii, i tôv ve a ican. Mbagenev kpishi ya atsan ken afo a mbakwarev man ken upurusu. Sha shighe u Mbanazi hemen ken tar Jamani la, i wua mbagenev je kpaa. Shin er i tôv Mbashiada mba Yehova a ican kpoghuloo ken veghertar u Yuropa la nahan kpa, mayange ve hungur a tom ve u pasen loho u dedoo u Tartor u Yehova la ga. Ve za hemen u eren tom ne sha mimi, ken upurusu man ken afo a mbakwarev kua hen ajiir a i kura ve i yem a mi la cii. * Shi Mbashiada va venda u nyôron iyol ken num u i lu nôngon timin kweior ugen ken tar u Rwanda, ken inyom i 1994 la kpaa. Heela tseegh ga, ve venda u nôngon ityav mbi mbi pev ken ityar i ngise i kohol i cii i yilan ér Yugoslavia la.

4. Mtil u Mbashiada mba Yehova ve til paleghaa la na yô, mbagenev kure ikyaa ér nyi?

⁴ Mtil u Mbashiada mba Yehova ve til paleghaa a tar la na yô, ior udubu imôngo tar sha won cii lumun ér Aôndo doo Mbashiada ishima sha mimi kua mbawan ndor a ve. Inja na yô, mba Mbakristu mba mimi. Shi akaa agen kpa nga a se eren ken mcivir wase a ior kpishi ve ne jighjigh ér Mbashiada mba Yehova ka Mbakristu mba mimi yô.

5. Lu mgem u nyi mbadondon Kristu mba hiihii mbara tagher a mini?

⁵ Shighe u Yesu hii tom na u pasen kwagh la, a pase var var er i lu hange hange u a yôô loho u dedoo u Tartor u Aôndo la yô. A tsua mbahenen 12 mba vea hii tom u pasen kwagh, u a va er u a tser tar la; shighe kar yô, shi a tsaase mbahenen 70. (Luka 6:13; 10:1) Yange tsaase ve ér ve za pase mbagenev kwagh. Maa kwagh va er u kpiligh iyol! Yange gba u mbahenen mba Yesu vea za pase mba ken atôatyev a i tsôngo ve ga la kwagh. Kwagh ne lu mgem u vesen hen Mbayuda mbatseen asema, mba ve lu mbahenen mba Yesu la!—Aer. 1:8.

6. Ka nyi yange i na ve Peteru kav ér Yehova sangen a sange ga?

⁶ Yehova yange tindi Peteru ér a za hen ya u Korneliu, Ortyôtyev u lu ipusu la. Peteru maa mase kaven ér Aôndo ka u sangen a sange ga. Nahan i er Korneliu a mba hen ya na cii batisema. Hen shighe ne, kwaghaôndo u Mbakristu la samber ar sha ajiir a he; nahan ior mba ken akuraior cii fatyô u ungwan mimi shi dondon un. (Aer. 10:9-48) Maa gba u a pase loho ne sha tar cii.

7, 8. Ka nyi nongo u Yehova u lu eren sha u wasen ior u ungwan loho u dedoo? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

⁷ Sha shighe wase ne, mba ve hemen ken nongo u Yehova la ka ve sue tom u pasen loho u dedoo shi tesen ior sha tar cii la sha gbashima, shi ka ve tese er a er tom shon la kpaa. Nyian ne, Mbashiada mbatseen asema, mba ve nôngo u kuman er miliôn anigheni nahan la, mba samber a loho u Kristu ken ijô i hemban er 600 nahan sha afatyô ve cii, shi i ver ishima ér ingyegh kin kia hemba nahan! I fa Mbashiada mba Yehova wuee sha tom ve u pasen kwagh sha uya uya man sha ugodobi, u ashighe agen ka ve tar ityakerada sha utebur shin ve wa i shin akeke, ve tuur ve zenden a mi la.

⁸ Shi i tsaase mbagemankwagh mba hemban er 2,900 nahan sha u ve gema Bibilo man ityakerada i pasen Bibilo igen. Ka ken ijô i vesen ne tseegh ve lu eren tom u geman kwagh ne ker ga. Mba eren tom u geman  kwagh ne ken ijô uderi imôngo i ior ve fe i wuee ga, kpa ior umiliôn imôngo ve gem ve lamen i yô. Ikyav i tesen yô, ken tar u Ishpania, ior i Catalonia umiliôn imôngo mba lamen zwa ve u ityôô u i yer ér Catalan la ayange ayange. Hemban je yô, semberee ne, ior kpishi mba ken tar u Andorra man mba hen gar u Alicante man ucile mba hen Balearic, kua gar u Valencia kpa hingir u lamen zwa u Catalan ne. Mbashiada mba Yehova mba gberen ityakerada i pasen Bibilo ken zwa u Catalan, shi mba eren mbamkombo mba Mbakristu ken zwa u ior i Catalonia, u ka u hemba kôron ve ken ishima ne.

9, 10. Ka nyi i tese ér kwagh gba nongo u Aôndo sha mgbe u ken jijingi u hanma oro?

⁹ Mba eren tom u geman kwagh shi tesen ior Bibilo ne ken ijô igen kpishi kpaa. Ishpania ka zwa u vesen u i lamen ken tar u Mexico yô, kpa iniongoior igen gema ngi ker kpishi i i lamen ijô igen yô. Nongoior u i yer ér Maya la kpa ngu môm ken iniongoior ne. Branci wase u ken Mexico la ver mbagemankwagh mba ken zwa u Maya ne hen haregh u i lamen zwa shon la, sha er vea lamen shi vea ungwan er ior ve lamen u ayange ayange yô. Ikyav igen yô, ka zwa u Nepali, ngu môm ken ijô i i lamen ken tar u Nepal yô. Ior mba ken tar la hemba iorov miliôn 29. Mba lamen ijô ken tar la kposo kposo 120, kpa mba lamen zwa u Nepali la hemba iorov miliôn pue, shi ior mbagenev kpishi mba zwa ne u lu zwa ve u ityôô ga la kpa ve hen ve fa u lamen u. Mba gberen ityakerada yase i pasen Bibilo la ken zwa la kpaa.

¹⁰ Tom u mbagemankwagh kpishi tar sha wou cii ve lu eren la tese er nongo u Yehova u nenge tom u i ne se, u pasen loho u dedoo u Tartor sha tar cii la beelee ga yô. I na ior ukôpi mba utrak man antyakeradav man umagazin asev sha tar wuee, a u wan ve ishe shio. Ka iyua i Mbashiada mba Yehova ve lu nan sha asema a ve la i tôô i er tom ne a mi ye. Mbashiada mba dondon kwagh u Yesu yange wa ér: “Ne ngohol gbilin, na nen di gbilin” la.—Mat. 10:8.

11, 12. Tom u pasen kwagh u Mbashiada mba Yehova ve lu eren tar sha won cii la bende a mbagenev nena?

¹¹ Mbashiada mba Yehova mba pasen kwagh kpoghuloo sha ci u ve na jighjigh ér ve mba a mimi, nahan ka ve de akaa kpishi a kar ve, sha er vea pase ior mba ken ijô igen kpa loho shon yô. Ve kpishi ve pande ityom i ve lu a mi ave la, nahan ve hen zwa ugen shi ve mough ve yem hen ajiir agen ve za hoghor a mlu u her, sha er vea er tom ve u Mbakristu u u lu hange hange  ne yô. Tom u pasen kwagh shi tesen ior u Mbashiada mba Yehova ve lu eren tar sha won cii la kpa ka kwagh ugen u a ne ve ior kpishi ve ne jighjigh ér mba mbadondon Kristu Yesu mba mimi yô.

¹² Mbashiada mba Yehova ka ve er akaa ne cii sha ci u ve na jighjigh ér ve mba a mimi. Kpa ka nyi igen kpa i ne ve ior umiliôn imôngo ve ne jighjigh ér ka Mbashiada mba Yehova ve lu a mimi?—Ôr Mbaromanu 14:17, 18.

13. Mbashiada er nan ve nongo ve u lu wang-na?

¹³ Aluer se time sha mkaanem ma Mbakristu mba civir Aôndo sha gbashima ve er sha ayange a ase ne, mba ve ne jighjigh ér ve mba a mimi la yô, se zua a iwasen kpishi. Anmgbian ugen u a civir Yehova ica i gbe yô, pase er i lu un ken ishima yô, ér: “Ka i nôngo kpoghuloo sha u nongo u Yehova u lu wang shi u de lu a acôghor ga sha hanma gbenda cii. Nahan nyityô or u i gbe u a wa nan kwagh shin a tsaha nan cii mba cie ga.” Ior mba Yehova ka ve er nan ve ve lu ken mlu u wang ne? Ka ve er kwagh ne sha u dondon atindi a a lu ken Mkaanem ma Aôndo la, man ikyav i Yesu man mbahenen nav ve ver la. Sha nahan yô, ken ayange ase ne, ashighe agen ka i gba u a dugh mbagenev kpuaa nahan ken nongo u Yehova kera sha ci u ve vende u dondon atindi a Aôndo yô. Anmgbianev kpishi, kua mba ngise ve eren ishima i Aôndo ga kpa ve va gema inja la cii, ka ve za hemen u lun a aeren a wang shi veren ikyav i dedoo ken uma ve.—Ôr 1 Mbakorinte 6:9-11.

14. Ve kpishi mba i dugh ve kera la, ve er nena, man ka nyi i dugh ken ieren ne?

¹⁴ Hide mba yange i dugh ve ken tiônnongo kera sha u dondon tindi u Ruamabera la di ye? Ve udubu imôngo ve de aeren a ve a a zough sha aeren a Mbakristu ga la, nahan i hide a ve ken tiônnongo. (Ôr 2 Mbakorinte 2:6-8.) Er se lu dondon aeren a Bibilo i lumun a mi la yô, kwagh ne na tiônnongo u Kristu ngu wang, shi kwagh ne na se mba a vangertiôr ser nongo ne ka u Aôndo. Er Mbashiada mba Yehova ve lu dondon atindi a Aôndo, a ucôôci mbagenev kpishi ve dondon ga la yô, kwagh ne wase ior kpishi u nan jighjigh ér ka ve ve lu ior mba eren mimi ye.

15. Ka nyi i ne ve anmgbian ugen a ne jighjigh ér un ngu ken mimi?

¹⁵ Mbashiada mba Yehova mba ve civir un ica i gbe la na jighjigh ér ve zua a mimi sha ci u nyi? Anmgbian ugen u a hembe anyom 50 yô, pase wener: “Hii shighe u m lu gumor la je, jighjigh u nan wam har sha atôakyaa a vesen a atar ne: (1) Aôndo ngu; (2) Aôndo na i nger Bibilo; man (3) ngu eren tom a tiônnongo u Kristu u Mbashiada mba Yehova nyian shi ngu veren un doo doo kpaa. Er m hen Bibilo anyom a kar ne, m time sha atôakyaa a vesen ne ashighe imôngo sha er me fa aluer mimi je kwagh gema kposo ga yô. Shi hanma inyom yô, ka m seer zuan a kwagh u tesen mo ér atôakyaa ne ka a mimi, nahan kwagh ne taver  jighjigh wam u nan shi wasem u seer lun a vangertiôr mer sha kpôô yô, ka se se lu a mimi ye.”

16. Lu nyi i na ve mimi doo anmgbian u kwase ugen tsung-nu?

¹⁶ Anmgbian u kwase ugen u a vese nom yô, eren tom hen Afishi a Shin Itine a a lu hen gar u New York la. A ôr kwagh u nongo u Yehova a kaa ér: “Ka u tseegh u memen u pasen ior kwagh u iti i Yehova ga ye. Ka sea umbur er i nger iti i Aôndo ken Bibilo kwa 7,000 nahan i tese mimi u kwagh ne! M wuese ishima i i taver se ken 2 Kroniku 16:9 la. I kaa her ér: ‘Ashe a Yehova nga jingen sha akaa a sha won cii, sha u Una pase agee Na hen mba asema a ve a lu jighelaa her a Na yô.’” Shi a kaa ér: “Mimi ne tesem er ishima yam ia lu jighilii hen Yehova ve, una tese agee a na hen a mo yô. Ikyar i m ye vea Yehova ne hemba gban mo kwagh cii. Shi m wuese kpishi er Yesu a nem mfe u vough u sha kwagh u Aôndo, u a ze hemen u wasen mo la yô.”

17. Anmgbian ugen u ngise nyiman ér Aôndo ngu ga la na jighjigh ér nyi, man lu sha ci u nyi?

¹⁷ Anmgbian ugen u ngise na jighjigh ér Aôndo ngu ga yô, va pase sha mimi wener: “Akaa a i gbe la wasem m na jighjigh mer Aôndo soo ér uumace ve ember uma, nahan una de ér ve za hemen u yan ican gbem sha won ga. Heela tseegh ga, er tar u lu vendan Aôndo seer a seer nahan kpa, ior mba Yehova mba nan un jighjigh shi tesen gbashima man dooshima seer a seer. Ka icighan jijingi u Yehova tseegh una fatyô u eren ivande ne nyian ye.”—Ôr 1 Peteru 4:1-4.

18. U nenge akaa a anmgbianev mbagenev uhar ve pase la nena?

¹⁸ Orshiada ugen u a civir Aôndo ica i gbe yô na atôakyaa a a ne ve un ne mimi u se pasen ne jighjigh yô, ér: “Kwagh u m hen anyom kpishi la wasem u nan jighjigh mer Mbashiada mba Yehova ka ior mba ve nôngo kpoghuloo ve lu dondon ieren i Mbakristu mba tsuaa la yô. M zende sha tar m nenge iyol yam er Mbashiada mba Yehova tar sha won cii ve eren kwagh ken mzough yô. Mimi u a lu ken Bibilo la nam mkom man msaanyol.” Zum u i pine anmgbian ugen u hemban anyom 60, er i hii ve a ne jighjigh ér un zua a mimi yô, a ôr kwagh u Yesu Kristu var var, a kaa ér: “Se hen kwagh u uma u Yesu man tom na u pasen kwagh la, nahan ikyav na la i doo se. Se sôr uuma asev sha er se kporom ikyua a Aôndo sha ikyev i Kristu Yesu yô. Se kav ser ka nagh ku ipaan ku Kristu kura ku lu kwagh u vesen u nan se myom ye. Shi se fa ser yange i nder un shin ku kpaa. Mbashiada mba mimi mba ve nenge kwagh ne sha ashe a ve yô, tese ér kwagh yange lu nahan.”—Ôr 1 Mbakorinte 15:3-8.

19, 20. (a) Ka tom u nyi Paulu yange ôr kwagh u ú var var ken washika u a nger hen Mbaromanu laa? (b) Er se lu Mbakristu mba se tsegh ayol ase yô, ka ian i civirigh i nyi se lu a mini?

¹⁹ Er se lu Mbakristu mba se soo mbawan ndor a vese yô, se mba nyum mbagenev mfe u mimi u doon tsung la ga. Paulu yange lam a anmgbianev mba ken tiônnongo u ken Roma la kaa ér: “Aluer u pase sha zwa wou wer, Yesu ka Ter, shi u na jighjigh ken ishima you wer, Aôndo nder Un shin Mbakpenev yô, ú war. Gadia ka ken ishima ka i na jighjigh sha u zuan a ishô ye, shi ka sha zwa ka i pase sha u zuan a myom ye.”—Rom. 10:9, 10.

²⁰ Er se lu Mbashiada mba Yehova mba se tsegh ayol a ase sha ci na yô, se na jighjigh ser se mba a mimi shi se fa ser se mba a ian i civirigh i pasen mbagenev loho u dedoo u sha kwagh u Tartor u Aôndo u u lu hemen la. Yô, se nôngo nen sha afatyô wase cii se tese mbagenev kwagh u a lu ken Bibilo la tseegh ga, kpa se tese ve sha ieren yase kpaa ser, se na jighjigh taveraa ser se mba a mimi.