Umbur Mba Ve Pasen Kwagh Hanma Shighe La
“Se [mba] umbur tom wen u sha jighjigh u nan gbem . . . man gbashima wen u sha tom u dooshima.”—1 TES. 1:3.
1. Paulu yange nenge mba ve eren tom u pasen loho u dedoo kpoghuloo la nena?
APOSTOLI Paulu yange tese ér kwagh u anmgbianev nav mba ve eren tom u pasen loho u dedoo kpoghuloo la gba un ishima. A nger ér: “Ka sha ishigh ki Aôndo Ter wase man se lu umbur tom wen u sha jighjigh u nan gbem ye, man gbashima wen u sha tom u dooshima man ishimawan yen i sha ishimaveren keghen Ter wase Yesu Kristu la.” (1 Tes. 1:3) Yehova kpa umbur mba ve civir un sha mimi la cii, mbamlu vev ka vea na ve ian i eren un tom kpishi shin cuku kpaa.—Heb. 6:10.
2. Ka nyi se time sha mi ken ngeren nee?
2 Mbakristu kpishi mba sha ayange a mbaapostoli la kua mba sha ayange a ase ne de akaa a ve agen kpishi saa, sha er vea pasen kwagh hanma shighe yô. Ken ngeren ne, se time sha igbenda i mbagenev er Yehova tom sha ayange a mbaapostoli la yô. Shi se fa akaa kposo kposo a mba ve pasen kwagh hanma shighe la ve eren nyian yô, nahan se nenge igbenda i se umbur ve la.
MBAKRISTU MBA SHA AYANGE A MBAAPOSTOLI LA
3, 4. (a) Lu sha igbenda i nyi nahan anmgbianev mba sha ayange a mbaapostoli la civir Yehova? (b) Yange ve kuren ugbayol vev nena?
3 Yange i er Yesu batisema fese je maa hii u pasen kwagh u Tartor, shi tese mbagenev tom shon. (Luka 3:21-23; 4:14, 15, 43) Yesu va kpen yô, mbaapostoli nav kar hemen tom ne. (Aer. 5:42; 6:7) Mbakristu mbagenev undu uya vev hingir mbamishen. U tesen ikyav yô, Filibu yange za pase kwagh sha ajiir kposo kposo hen tiôntar u Palesetina la. (Aer. 8:5, 40; 21:8) Paulu, u un kpa lu ormishen la undu ya na, yem ken ityar i caa za pase loho u dedoo sha ajiir kposo kposo. (Aer. 13:2-4; 14:26; 2 Kor. 1:19) Mbagenev er Marku man Luka man Siluanu (Shila) nahan, nger ityakerada i Bibilo igen, mbagen ken mba i ter ati a ve ne lu mbaakawe mba ior mba ve nger Bibilo la. (1 Pet. 5:12) Mbakristu mba kasev kpa er tom vea anmgbianev mba jighjigh mban imôngo. (Aer. 18:26; Rom. 16:1, 2) Se mba er akaa a doon sha kwagh u anmgbianev mban ken Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la. Akaa a ve a i nger la umbur se er tom u mbacivir Yehova ve eren la u gbe un kwagh, shi a we ikyo sha mbamgbe vev kpaa yô.
4 Sha ayange a mbaapostoli la, mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe la zuan a inyaregh ki kuren mbamgbe vev nena? Yange vea za hen ya u Orkristu yô, nan er a ve doo doo, shi anmgbianev wasen ve sha igbenda igen kpaa. Kpa ve pinen anmgbian iwasen ga. (1 Kor. 9:11-15) Anmgbianev asange asange kua iniongo i Kristu keghen a kegh iyol u wasen ve. (Ôr Aerenakaa 16:14, 15; Mbafilipi 4:15-18.) Paulu vea mbasuen un ken tom u mishen la shi ve eren tom ashighe ashighe, sha u kuren mbamgbe vev mba sha inyar.
MBA VE EREN TOM U PASEN KWAGH HANMA SHIGHE NYIAN LA
5. Orgen vea kwase na pase nyi sha kwagh u mlu ve ken tom u pasen kwagh hanma shighe laa?
5 Nyian kpa, mbagenev kpishi na ayol a ve u pasen kwagh hanma shighe, man mba eren u kpoghuloo sha igbenda kposo kposo. (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “ Igbenda i Eren Tom u Pasen Kwagh Hanma Shighe” la.) Mba nengen tom ve ne nena? Aluer u pine ve mbagenev mpin ne yô, vea ôr u kwagh u wasen we. Nenge ase ikyav: Anmgbian ugen u vande lun pania man ikpur pania man ormishen, shi hegen a lu shin Betel ken tar ugen yô kaa ér: “M nenge mer ken uma wam cii, ka tom u pasen kwagh hanma shighe ne u hembe lun mo a inja ye. Shighe u m lu anyom 18 la, lum er m za yunivasiti, m va zua a tom, shin m er pania nahan. Kpa ikyav tesem ér akaa a u de a saa u sha ci u pasen kwagh hanma shighe la nga hungur Yehova ga. M er tom a hanma iyua man mfe u sha marami u Yehova a nem cii sha gbenda u yange mea tsough tom u ken tar yô, mayange ma m er ga yô.” Kwase na kaa ér: “Hanma tom u m er yô wasem m seer vesen. Se nenge ser Yehova kura se shi a tese se kwagh sha igbenda i sea saa hen ya wase u kundun iyol la tseegh yô, mayange je ma se zough a mtsera nahan ga yô. Me wuese Yehova ayange ayange sha ci u mlu wase ken tom u pasen kwagh hanma shighe ne.” U soo wer we kpa u lu er ve nahanaa?
6. Doo u hanma wase nana fa ér Yehova nengen tom u nan eren sha ci na la nena?
6 Mbagenev mba sha ian i vea fatyô u pasen kwagh hanma shighe hegen ga, kpa mba eren hanma kwagh u ve fetyô la cii sha ci u Yehova. Se fa, iniôngon ve la gba Yehova kwagh. U tesen ikyav yô, Paulu ter mbagenev sha ati ati ken takerada u Filemon ivur 1-3, kua mba ve lu ken nongo u Kristu u ken Kolose la cii. (Ôr.) Paulu wuese ve, Yehova kpaa. Kape we kpa Ter wase u sha la a wuese tom u ú lu eren sha ci na la je la. Nahan kpa, u sue mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe la nena?
IGBENDA I SE FATYÔ U SUEN UPANIA YÔ
7, 8. Ka nyi tom upania ve erene, man mba ken tiônnongo vea sue ve nena?
7 Nyian kpa, upania ka ve taver tiônnongo ishima kpishi, er mbapasenkwagh sha gbashima mba sha ayange a mbaapostoli la nahan. Upania kpishi ka ve pase kwagh ahwa 70 ken uwer. U sue ve nena?
8 Pania u kwase ugen, iti na ér Shari, a kaa ér: “Upania ka ve lu er mba gbe angev ga nahan, hanma iyange ka ve due kwaghpasen. Nahan kpa, gba u a taver ve ishima.” (Rom. 1:11, 12) Kwase ugen u lu pania anyom imôngo yô, ôr kwagh u upania mba hen tiônnongo na ér: “Ka ve er tom kpoghuloo shi mba memen ga.” Mbagenev ka vea tôô ve sha kwaghhendan vea due kwaghpasen a ve, shin vea lôhô ve iwer hen ya ve, shin vea na ve annyar u haan mkuren ken kwaghhendan shin inyaregh ki kuren mbamgbe vev yô, ve wuese kpishi.
9, 10. Ka nyi mbagenev ve er sha u suen upania mba hen tiônnongo ve?
9 Gbenda ugen u suen upania yô, ka u duen kwaghpasen a ve imôngo. Pania u kwase ugen, Bobbi, zamber ér: “Se soo ser hanma kasua yô, anmgbianev kpishi ve̱ duen kwaghpasen a vese imôngo.” Shi pania u kwase ugen hen tiônnongo la kpa kaa ér: “Ka i taver u zuan a or u duen kwaghpasen a nan atetan kpishi.” Anmgbian u kwase ugen shin Bethel u ken Brooklyn ka a saa ôron kwagh u iwasen i yange zua a mi shighe u lu pania la. A kaa ér: “Anmgbian u kwase ugen u lu a mato yô, kaa a mo ér, ‘hanma shighe u ú ker or u duen kwaghpasen a nan shio yô, yilam se due imôngo.’ Yange una lu ga pania wam ma gba mnger.” Anmgbian u kwase ugen, Shari, kaa ér: “Ka a pase kwagh a kur yô, pania u nan lu kwav la, nan mase lun tswen. U fatyô u lôhôn upania mba nomso man mba kasev mba ve lu kwav la mcivir u hen tsombor wou ashighe agen. Aluer u wa ve ken ityom you igen kpa, a wase ve u taver ishima.”
10 Anmgbian u kwase ugen u a eren tom u pasen kwagh hanma shighe i zurum anyom 50 hegen yô, pase iwasen i un kua mbagenev mba lun kwav ve zough a mi yô, ér: “Yange mbatamen asev ve za se upania inya, iwer ia karen kpuaa yô, shi ve za se inya. Ve pine se aluer doo se iyol ga, shin ma kwagh za se iyol yô, shi ve tôv sha er vea fa sea lu a ma mzeyol yô. Yange ve pine sha mimi ve je. Yange ve za hen ijiir yase i tsan sha u vea za nenge, aluer gba u a wase se yô.” Mbatamen mban kua mbagenev mba dondon ikyav i Onesiferu la. Yange lu a tom u nengen sha tsombor na, kpa er gba u una wase Paulu yô, a wa ityough.—2 Tim. 1:18.
11. Ka tom u nyi ikpur mba pania ve erene?
11 Gbenda ugen u pasen kwagh hanma shighe yô, ka tom u ikpur pania. Ikpur mba pania kpishi ka ve er tom u pasen kwagh i kuma er ahwa 130 nahan hanma uwer. Mba eren ityom i ken tiônnongo kpaa. Kpa mba eren ma tom u kuren mbamgbe vev mba sha inyar ga, nahan hanma uwer yô, branci ka a na ve inyaregh akuma akuma. Inyaregh kira ka ki wase ve u kuren mbamgbe vev mba hange hange, nahan ve hemba nan shighe ve sha tom u pasen kwagh la.
12. Mbatamen man mbagenev ken tiônnongo vea sue ikpur mba pania nena?
12 Se sue ikpur mba pania nena? Ortamen ugen shin Betel, u a lam a ikpur mba pania imôngo yô, kaa ér: “Gba u mbatamen vea lamen a ve, sha er vea fa mbamlu vev, nahan vea fa er vea sue ve yô. Anmgbianev mbagenev gba tôôn tsô ér branci ne ikpur mba pania inyaregh, nahan mba nengen sha mbamgbe vev cii. Kpa igbenda ngi kpishi i anmgbianev mba hen ijiir i ve lu la, vea fatyô u suen ve yô.” Anmgbianev ka vea due kwaghpasen vea ikpur mba pania yô, ve wuese kpishi, er upania mba keke kpa ka ve wuese nahan. We u sue ve nahan kpa?
ER SE WASE MBATAMEN MBA SÔRON ATÔÔNANONGO YÔ
13, 14. (a) Ka nyi i doo u se umbur sha kwagh u mbatamen mba sôron atôônanongo? (b) Ka nyi nahan u hen wer u er sha u suen mba ve eren tom u sôron atôônanongo laa?
13 Mbatamen mba sôron atôônanongo kua kasev vev cii ka anmgbianev mba lun a mfe kua jighjigh u nan kpishi, mba ve taver se ishima yô. Nahan kpa, gba u se umbur ser ve kpa gba u a taver ve ishima. Ve kpa ka i gba u anmgbianev vea duen kwaghpasen vea ve. Anmgbianev mba hen ityônya ka vea wase ve sha ugbayol vev shi vea tese ve ér kwagh ve gba ve ishima nahan, i kundu ve iyol. Shighe u i ker mbatamen mba sôron atôônanongo shin kasev vev gambe ken iyouci, shin i sember hungwan ve gambe yô, se fatyô u suen ve sha u zan hen ve shi nengen sha mbamgbe vev. Luka, “ortwer u doon ishima” la yange nenge sha mbamgbe mba Paulu kua mbagenev mba ve zenden ve sôron atôônanongo yô.—Kol. 4:14; Aer. 20:5–21:18.
14 Mbatamen mba sôron atôônanongo kua kasev vev ka ve soo ér anmgbianev ve ya ijende a ve kôôsôô shi ve taver ve ishima. Ortamen u sôron atôônanongo ugen nger ér: “Azende a am ka a nôngo u fan shighe u i gbe u aa taver mo ishima yô. Ka ve pinem mbampin sha kwaghfan, nahan m ôr ve mbamzeyol av. Ka vea kegh ato a mo tseegh kpa, i kundum iyol.” Anmgbianev ka vea tese ér kwagh u mbatamen mba sôron atôônanongo gba ve ishima sha mimi shi vea hingir azende a ve nahan, i doo mbatamen mban kpishi.
ER SE SUE ANMGBIANEV MBA SHIN BETEL YÔ
15, 16. Tom u anmgbianev mba shin Betel kua mba hen Ayou a Mkohol ve eren la ka u vesen sha ci u nyi, man se sue ve nena?
15 Tom u anmgbianev mba shin Betel kua mba hen Ayou a Mkohol ve eren la ka u vesen, u suen tom u pasen loho u dedoo ken tar u branci ve a nengen sha mi la. Aluer anmgbianev mban mba hen tiônnongo shin hen haregh wou yô, u umbur ve nena?
16 Alaghga a huan mba ve ze Betel ica i lu a gba ga la shi a sar ve u nengen a icombor ve kua azende a ve. Mba ve vande lun shin Betel ica i gbe kua mba ken atôônanongo ka vea fa mba ve sember van Betel mbara shi vea hingir azende a ve yô, i doo ve je i zua ga! (Mar. 10:29, 30) Tom u shin Betel, u anmgbianev ve eren hanma shighe la ngu yangen ve u zan mbamkombo ga, shi mba dugh kwaghpasen hanma kasua. Nahan kpa, alaghga shighe ugen a gba u ma anmgbian u shin Betel nana er tom u ua bunde nan mkombo yô. Doo u atôônanongo aa fa kwagh ne shi aa tese ér kwagh u mba shin Betel kua tom u ve eren la gba ve kwagh.—Ôr 1 Mbatesalonika 2:9.
ER SE WASE MBA VE ZA EREN TOM U PASEN KWAGH HANMA SHIGHE KEN ITYAR IGEN YÔ
17, 18. Ka ityom i nyi nahan mbapasen kwagh hanma shighe mba ve yem ken ityar igen la ka ve erene?
17 Anmgbianev mbagenev mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe la ka ve lumun u za eren u ken ityar igen kpaa. Ka vea za sôôn yô, i gba u vea ya akaa a ve vanden yan ga yô, shi vea hen ma zwa u he, shi vea hen u eren kwagh er i eren hen ijiir la nahan. Ka ityom i nyi nahan mba ve yem ken ityar igen la ka ve erene?
18 Mbagenev ka mbamishen, nahan mba hemban eren tom u pasen kwagh la. Ve fa u pasen kwagh shi tesen tsembelee, nahan ka ve tesen mba hen tiônnongo ve akaa a ve fe la. Branci ka a na mbamishen mban ijiir i tsan, i akuma akuma, shi hanma uwer yô, a na ve inyaregh akuma akuma sha er vea nenge sha ugbayol vev mba hange hange yô. Mbagenev di yô, ka i tindi ve ken ityar igen ér ve za eren tom shin Betel, shin ve za wase u maan Betel, shin afishi a geman kwagh a hen ityônya, shin Ayou a Mkohol shin Ayou a Tartor. Ka i na ve kwaghyan man ijiir i tsan shi i eren ve akaa agen kpaa. Ve kpa mba ze mbamkombo mba tiônnongo shi mba dugh kwaghpasen hanma shighe vough er anmgbianev mba shin Betel nahan. Anmgbianev mba lun a mfe kpishi mban ka ve wase atôônanongo kpen kpen.
19. Ka nyi i doo u se umbur sha kwagh u mba ve va eren tom u pasen kwagh hanma shighe ken tar wou laa?
19 U umbur mba ve va eren tom ne ken tar wou la nena? Umbur wer aluer ve va nyôr yô, alaghga sha hiihii la vea lu a hoghor a akaayan a hen ijiir you la ga. Nahan wea lôhôn ve iwer hen ya wou yô, pine ve vea soo u karen ma kwaghyan u ve vanden yan ga, shin vea soo ma kwaghyan ga yô. Aluer mba henen zwa wou kua aeren a ityô you yô, umbur wer vea faan akaa ne kure kure. Nahan wa ishima a ve shi wase ve sha ishima i legh legh. Ka ve soo u fan sha mimi!
20. Ka sha gbenda u dedoo u nyi nahan se fatyô u umbur mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe kua mbamaren veve?
20 Shighe ka una karen yô, i gba u mba ve za eren tom u pasen kwagh hanma shighe ken ityar i icaa la vea tsua gbenda u vea nenge sha mbamaren vev mba ve bee iyol la yô. Ka a lu mbamaren mba ve civir Yehova yô, ve soo ér mbayev vev ve za hemen a ityom ve. (3 Yoh. 4) Kpa ka a gba u mba ve yem ken ityar igen la vea nenge sha mbamaren vev yô, ve nôngo tsung ve zaan ken ya fele fele, ve za wasen mbamaren vev. Nahan kpa, zum u i gbe u vea nenge sha mbamaren vev mbabeen iyol mba ve undu ve ken ya la yô, anmgbianev mba ken ya vea fatyô u wasen ve u nengen sha mbamaren vev mbara. Doo u se umbur ser anmgbianev mban mba eren tom u pasen kwagh la kpoghuloo, man ka tom ne u hembe lun hange hange sha tar nyian cii ye. (Mat. 28:19, 20) U fatyô u umbur ve sha u wasen mbamaren vev, shin tiônnongo wen una fatyô u eren nahan kpa?
21. Ka a wase mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe shi a taver ve ishima nahan, i lu ve nena?
21 Mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe la mba eren u sha u zuan a inyaregh ga, kpa ka sha ci u ve soo u nan Yehova man mbagenev kwagh. Nahan hanma iwasen i mbagenev ve ne ve cii ka ve wuese kpishi. Anmgbian u kwase ugen u a yem tom ken tar ugen yô, pase mnenge u mbagenev kpishi, er un nahan, ve lu a mi yô, ér: “Anmgbian ka nana nger u washika nana wuese we ker tseegh kpa, kwagh la a tese ér ior mba ôron kwagh wou shi saan ve iyol a kwagh u ú lu eren la.”
22. U nenge tom u pasen kwagh hanma shighe la nena?
22 Mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe la tsua kwagh u or a er a uma u nan ve una lu nan a inja kpishi shi a saan nan iyol sha mimi yô. Ka ve hen aeren a dedoo shi ve zua a akaawan a i gbe u se dondo hegen kua ken tar u he la yô. Shighe u se nyôr ken Tartor u Aôndo la, hanma or u civir Yehova cii nana er tom u ú ve a msaanyol u mimi ne. Yô, se za nen hemen u umbur ‘tom u sha jighjigh u nan’ man “tom u dooshima” u mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe ve eren la.—1 Tes. 1:3.
