1. Er nan ve i lu u mbacivir Aôndo vea tagher a “atsan kpishi”?

KPILIGH we iyol er i lu u ú tagher a “atsan kpishi” cii u zua a injar i uma u tsôron yôô? Adooga a kpiligh we iyol ga. Wea sember van ken mimi shin wea civir Yehova ica ia gba hegen kpa, u fa er tar u Satan ne u ban a ican ker ga yô.—Mpa. 12:12.

2. (a) Dugh mbamzeyol mba uumace cii ve tagher a mi kera yô, shi ka ican i nyi Mbakristu ve tagher a mini? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka hen an mtev u sha ican a dughu, man er nan ve se fe?

² Uumace mba ve yen ne cii mba tagher a mbamzeyol ken uuma vev. Nahan kpa, Mbakristu mba tagher a ican igen kpaa. (1 Kor. 10:13) Ican i môm i ve tagher a mi yô, ka i tôv ve a ican kpoghuloo sha ci u ve taver ishima u civir Aôndo sha mimi yum. Yesu yange kaa a mbadondon un ér: “Wanakiriki hembe ter na icivir ga; lu vea tôvom a ican yô, ne kpaa vea tôv ne a ican je.” (Yoh. 15:20) Ka hen an mtev u sha ican la a dughu? Ka hen Satan jighilii. Bibilo kaa ér Satan ka “begha u tan kume,” u a lu “keren or u una ya yô.” (1 Pet. 5:8) Satan una er hanma kwagh u a fetyô cii sha u paven se a Yehova. De se nenge kwagh u yange er apostoli Paulu la.

3-5. (a) Ka mtev u sha ican u nyi Paulu yange tagher a mi ken Lisetera? (b) Kwagh u ôr a mbahenen ér vea tagher a atsan keng la yange taver ve ishima nena?

³ Yange i tôv Paulu a ican kwa imôngo sha ci u lu civir Aôndo sha mimi yum. (2 Kor. 11:23-27) Shighe ugen la, i tôv un a imba ican la ken gar u Lisetera. Zum u Paulu vea ikyar na u suen un, Barnaba ve bee orgen iwan, man lu or u kpe alegh ken uya je, mayange zende ga yô, ior hen ér Paulu man Barnaba ka mbaaôndo. Yange iorov mba uhar mban hide zamber a zamber ikpelaior la ér, ve de civir ve ga! Nahan kpa, ica i gbe ga yô, Mbayuda mba tesen kwaghaôndo za va, gba lamen sha Paulu man Barnaba dang dang. Ikpelaior la maa na jighjigh a mbaaie mba i wa ve iyol la. Tsô ve ta Paulu awen zan zan ve hen ér a kpe.—Aer. 14:8-19.

⁴ Yange Paulu vea Barnaba mba ze ken gar u Derebe yô, ve “hide hen Lisetera man Ikonium kua Antioki. Ve lu taver mbahenen asema, nyôôso ve asema er ve̱ var ken jighjigh u nan, man shi er: Ka sha atsan kpishi keng je man sé nyôr ken tartor u Aôndo ye.” (Aer. 14:21, 22) Sha hiihii la, kwagh u ve ôr ne una taver mbahenen mbara kpishi. Kera ga je kpa, er mbahenen fa ér vea va tagher a “atsan kpishi” yô, ishima yange ia fatyô u nyian ve, nahan vea kera taver ishima ga. Tsô, zum u Paulu vea Barnaba kaa a mbahenen ér ka u vea tagher a atsan kpishi keng la, yange ve ‘taver ve asema’ nena?

⁵ Aluer se time sha mkaanem ma Paulu man tsembelee yô, se zua a mlumun sha mpin ne. Paulu kaa ér: ‘Ka u se wa ishima a atsan kpishi keng’ tseegh tsô ga. Kpa a kaa ér: ‘Ka sha atsan kpishi keng je man sé nyôr ken tartor u Aôndo ye.’ Sha nahan yô, Paulu lu hemban ôron kwagh u injar i dedoo i mba vea za hemen u civir Aôndo sha mimi la vea zua a mi yô. Injar shon ka mnyamciem ga. Yesu kaa ér: ‘U nana taver ishima zan zan mkur yô, ka nan nana war ye.’—Mat. 10:22.

6. Ka injar i nyi mba ve we ishima a atsan la vea va zua a mini?

⁶ Aluer se wa ishima yô, se zua a injar i dedoo. Mbakristu mba i shigh ve mkurem yô, vea zua a injar i uma u kpen ga la sha, shighe u vea tema tor a Yesu imôngo la. Mba ve lu “iyôngo igen” la di vea zua a uma u tsôron shin tar u “perapera una tema ker yô.” (Yoh. 10:16; 2 Pet. 3:13) Nahan kpa cii man shighe la yô, a gba u se tagher a atsan kpishi keng, er Paulu yange kaa nahan. Nenge ase atsan ahar, a alaghga se tagher a mi yô.

7. Ka ican i nyi nahan se fatyô u tagher a mi noono?

⁷ Yesu yange tsengaôron ér: “[Ior] vea na ne ken mbamkohol mba mbaajiriv, man ken ushinagoge, á gbidye ne; né tile sha ishigh ki ugomna man utor.” (Mar. 13:9) Er mkaanem mara ma tese nahan, Mbakristu mbagenev vea tagher a ican i ugbidi, man a lu mbahemenev mba kwaghaôndo shin mbapatii je vea tuur ior ken ityô ér ve tôv ve a ican nahan ye. (Aer. 5:27, 28) Shi nenge ikyav igen kpaa hen Paulu. Er fa ér ka u una tagher a imba ican la nahan, yange mciem gba un iyolo? Mayange ga cii.—Ôr Aerenakaa 20:22, 23.

8, 9. Paulu yange tese ér ior a er un ican nan kpa una wa shima nena, man anmgbianev mbagenev sha ayange a ase ne tagher a atsan noon, kpa mba wan ishima a mi nena?

⁸ Satan yange ta num sha Paulu kpa Paulu taver ishima her, a kaa ér: “M wa uma wam ikyo ga, ngum er ka ma kwagh u ikyoogh ga, sha u me kure zende wam man tom u m ngohol hen Ter la kpaa, ka u me pase Loho u Dedoo u sha mhôônom ma Aôndo la.” (Aer. 20:24) Kwagh ne tese wang je ér, Paulu yange fa er lu u una tagher a mtev u sha ican yô, kpa ishima za  un iyol ga. Gema kange ishima ér a̱ er un ican nan nan kpa, una “pase Loho u Dedoo.”

⁹ Nyian kpa, kape anmgbianev asev mba nomso man mba kasev kpishi ve kange ishima je la. U tesen ikyav yô, ken tar ugen la, i wuhe Mbashiada mbagenev ken purusu a u ôron ve ijir shio. Ve tsa ken purusu je nôngo u kuman anyom 20. Sha ci u nyi? Sha ci u ve venda u wan ave sha akaa a patii yum. Gomoti u tar la venda ér ma or a de ze za nengen a ve ga, ior vev je kpaa. I gbidye mbakwarev mbagenev shi i er ve ican coholoo sha igbenda kposo kposo.

10. Aluer se tagher a ican kpoo kpa, doo u se yina ishima ga sha ci u nyi?

¹⁰ Anmgbianev asev mba wan ishima a atsan a ve tagher a mi kpoo la. Aluer u tagher a imba ican la kpa, de yen ishima ga. Umbur kwagh u er Yosev la. Yange i tee un za hingir kpan sha mfe na ga, kpa Yehova “yima un ken atsan a na cii.” (Aer. 7:9, 10) We kpa Yehova una yima u ken atsan a ou cii. Hanma zayol u ú nyer ker cii yô, umbur wer, “mba ve civir Aôndo la Ter fa u yiman ve ken imeen.” (2 Pet. 2:9) U ngu a ityôkyaa i injaa i suur sha Yehova shi wan ishima a mtev u sha ican, a mciem shio. Na jighjigh wer Yehova una yima u ken tar u ifer ne shi una na u uma u tsôron kpaa.—1 Pet. 5:8, 9.

11. Atsan a Satan a ve se a mi noon ga la nga kposo a ka a va a mi noon la nena?

¹¹ Atsan agen a se fatyô u tagher a mi yô, ka a a ve noon ga la. Atsan ne nga kposo a mtev u sha ican, u ka se tagher a mi noon la nena? Atsan a ka se tagher a mi noon la nga inja er zegeuraahumbe u a va te u sha iyou, a vihi i her ave ave nahan. Kpa atsan a ka a va noon ga la yô, nga inja er hur u a nyer u ken iyou, a ye i ken atô kure kure kpa u fe ga zan zan i hii u yôhôr haan inya cii u mase fan la nahan.

12. (a) Ka gbenda u myer môm u nyi Satan a eren tom a mini, man hembe eren tom a mi sha ci u nyi? (b) Yange iyol kpe Paulu nahan, a er nena?

¹² Satan soo ér we u pav ijende vea Yehova. Nahan una fatyô u tôvon we a ican noon shin van we a ican ken myer. Gbenda u myer môm u Satan a hembe eren tom a mi sha u paven ior a Yehova yô, ka iyolkpen. Sha ci u nyi? Sha ci u iyol ka i hii u kpen se kure kure, maa jighjigh u nan wase a ndôhôr. Apostoli Paulu kpa yange iyol i kpe un ashighe agen, je kwagen la kaa ér un ngu or u gban kera. (Ôr Mbaromanu 7:21-24.) Er nan ve Paulu, “or u tilen dông” ken jijingi, u lu ken mbahemenev mba shin itine mba sha ayange a mbaapostoli la nahan, kaa ér un ngu “or u gban kera”? Paulu kaa ér un nenge iyol na nahala sha ci u mbamshi nav. Yange sar un sha mimi u eren kwagh u vough, kpa tahav mbugen lu hendan a na. Aluer we kpa ashighe agen ka u nenge iyol you imba la, man u umbur er Paulu je kpa yange tagher a imba mtaver wou la nahan, ishima a pever we ga he?

13, 14. (a) Ka nyi i ne ve ashighe agen iyol ka i kpe ior mba Aôndo mbageneve? (b) Ka an jighilii nan soo u nengen ér se de u civir Yehova, man ka sha ci u nyi?

¹³ Ashighe kpishi iyol ka i kpe anmgbianev mba nomso man mba kasev, shi ishima i nyian ve shi ve nenge ér ve gba kwagh ga je kpaa. U tesen ikyav yô, Anmgbian u kwase ugen u a lu pania u tseen ishima, i yer un ér Debora yô, kaa ér: “Ka m shi umbur kwagh ugen u yange m er shami ga yô, man hanma shighe ka mea umbur yô, ishima i seer vihin mo. Ka mea hide mea hen sha akaa a m er shami ga la cii yô, i lum er kwagh u me er ve ma or a soom je kpa ngu sha won ga nahan, Yehova je kpaa ga.”

¹⁴ Ka nyi ka i na mbacivir Yehova sha gbashima mbagenev, er Debora nahan, u yinan ishima? Atôakyaa aa lu kpishi. Alaghga mbagenev mba a ieren i henen  kwagh u injaa sha iyol ve man mlu ve ga. (Anz. 15:15) Mbagenev di yô, alaghga ka angev mbu ne ishima i lu ve ker dang, ve ve hingir u nengen ayol a ve dang ye. A lu nyi je i ne u hingir u nengen iyol you wer u gba kwagh ga kpa, umbur or u a soo ér we u nenge iyol you nahan la. Ka an jighilii nan soo ér iyol i kpe se, se de u civir Yehova? Ka an nan soo ér we u nenge iyol you wer u ngu waren mtim ga, er nan kpa i sôôn timin nan nahana? (Mpa. 20:10) Ka Satan kpôô. Jighilii yô, Satan una tôv se ican noon shin a lu sha igbenda i ken myer kpa, awashima na ngu môm, ka u ishima i hingir se lenge lenge, shi gbashima wase la a ndôhôr, nahan se de u civir Yehova. Fa dedoo wer, ior mba Aôndo mba nôngon ityav mbi ken jijingi!

15. Er i nger ken 2 Mbakorinte 4:16, 17 nahan, se kange ishima ser se er nyi?

¹⁵ Kange ishima wer u de u nôngon ityav mbin ga. Kenger sha injar i i ver u la. Paulu yange nger Mbakristu mba ken Korinte washika kaa ér: “Asema kera nga yinan se ga; shin er or wase u ken won ne lu vihin kera kpaa, or wase u kimi ne mba gem un hegh ayange ayange. Gadia ancan u peesa u sha anshighe kpeghee ne ngu sôron se a sôr iengem i tsôron i vesen i ganden cii” la.—2 Kor. 4:16, 17.

16. Doo u se wa iyol hegen se kegh a kegh ican sha ci u nyi?

¹⁶ Er se vande nengen nahan, Satan wa “ayom” kpishi. (Ef. 6:11) Hanmô wase cii gba u nana dondo kwaghwan u a lu ken 1 Peteru 5:9 ne, ér: “Hendan nen a na, tile nen dông sha jighjigh.” Kpa gba u se sôr asema a ase kua mbamhen asev, se tsaase ayol a ase hegen sha u eren kwagh u vough, ve se hendan a Satan, se tile dông ye. U tesen ikyav yô: ka i tsaase shoja sha kwagh u uitya, i wa ve iyol sha mi shighe a kar naghelaa cii je ve, ityav mbi za mase  van ye. Kape kwagh u shoja i Yehova i ken jijingi ne kpa a lu je la. Se fa er ityav yasev mbia a va lu ken hemen ga. Nahan hemba doon u se tsaase ayol a ase tsembelee shighe u bem a we lun ne gaa? Paulu nger Mbakorinte washika kaa ér: “Kar nen ayol a en sha u né fa aluer nea lu ken jighjigh u nan yô, time nen ken ayol a en.”—2 Kor. 13:5.

17-19. (a) Ka sha igbenda i nyi nahan se fatyô u karen ayol a ase? (b) Agumaior a a wa iyol a kegh a kegh u pasen jighjigh u nan ve shighe u ve lu ken makeranta la nena?

¹⁷ Gbenda môm u se fatyô u dondon kwaghwan u Aôndo na Paulu nger ne yô, ka sha u tôvon ayol a ase. Pine iyol you wer: ‘M eren msen hanma shighe kpa? Mbakov wam ka vea kighir mo nahan, m hemba ungwan imo i Aôndo a imo i ior kpa? M ze mbamkombo mba tiônnongo hanma shighe kpa? M pasen jighjigh u nan wam vangertiôr kpa? M den mba ve civir Yehova a mo imôngo la a mbamyen vev, vough er ve kpa ve den mo nahan kpa? M hidi a iyol yam ijime hen mbatamen mba ken tiônnongo kua mba ve koson tiônnongo u Kristu sha tar cii la kpa?’

¹⁸ Ver ishima, mbampin mba uhar ken mba ve lu sha heen ne mba ôron kwagh u pasen jighjigh u nan wou vangertiôr man u taver ishima shighe u mbakov wou ve lu kighir we yô. Ka i gba u agumaior a ase kpishi aa er nahan shighe u ve lu ken makeranta yô. Man ve hen u eren kwagh ne cian ashe, shin ihyeen ga. Ka nyi i wase ve ve fetyô u ôron kwagh vangertiôr nahana? Ka ve dondo mbamhen mba wasen ve, ken ngeren mba i gberen ken umagazin asev la. U tesen ikyav yô, i pase ken Iyoukura i Mei 15, 2013, peeji u sha 6 la, er u pase mbagenev akaa a u ne jighjigh a mi la vangertiôr, sha u pinen wanyemakeranta u nan lu kelase môm a we mbampin mbagenev yô. Ne mbamaren, karen nen iyol vea ônov enev sha igbenda i a wase ve u pasen jighjigh ve u nan la, sha er vea wa ago iyol u eren nahan shighe u ve lu ken makeranta yô.

¹⁹ Ka mimi, ashighe agen ka i taver u pasen jighjigh wase u nan shin eren akaa agen a Yehova a kaa ér se er yô. U tesen ikyav yô, shighe u se kur tom yô, alaghga a gba u se kighir ayol a ase ve se za mkombo ye. Shin alaghga sev av, kpa taver se u moughon hen inya faa, duen kwaghpasen. Kpa umbur wer: Aluer u hen u eren akaa ne hegen var u yô, u wa iyol u kegh a kegh atsan a vesen, a ken hemen la.

20, 21. (a) Aluer se mba gbidyen kwar sha kwagh u nagh ku ipaan yô, a wase se u hendan a iyolkpen nena? (b) Sea lu tagher a tsan kpa, gba u se kange ishima u eren nyi?

²⁰ Hide sha a atsan a a ve noon ga la di ye? U tesen ikyav yô, se hendan a iyolkpen nena? Gbenda u vesen môm u se er kwagh ne yô, ka u gbidyen kwar sha kwagh u nagh ku ipaan. Lu kwagh u apostoli Paulu er je la. Ashighe agen yange a nenge ér un gba kera kpishi. Kpa fa ér Kristu kpe ka sha ci u ior mba lun vough ga, kpa ka sha ci u mbaasorabo er un nahan. A nger ér: ‘Ka sha jighjigh u nan ken Wan u Aôndo u m doo Un ishima man A gem A ne iyol Na sha ci wam’ ye. (Gal. 2:20) Sha kpôô yô, Paulu yange lumun a nagh ku ipaan shi na jighjigh ér nagh kura ku sha ci na iyol na.

²¹ We kpa aluer u lumun wer nagh ku ipaan kura ka iyua i Yehova a ne u yô, a wase u kpishi. Kpa u ngu wer u er nahan tsô maa iyol ia de u kpen we fese je ga. Alaghga mbagenev vea lu nôngon ashighe ashighe ér iyol i de u kpen ve, zan zan tar u he ua kar van. Kpa umbur wer: Ka mba vea taver ishima zan zan tar u he u a va la, vea zua a injar ye. Hanma iyange i sev mbu av yô, ka se seer mgbôghom a shighe u Tartor u Aôndo ua va la. Tartor la ua vaan yô, bem una lu sha tar, shi uumace cii vea hide a hingir vough. Yô, kange ishima wer u nyôr ken Tartor la keng keng, wea lu tagher a atsan kpishi je kpaa.