KWAGH u m er sha heen ne yange er shighe u mo vea Evelyn Trabert, u se eren tom mishen imôngo la, se bee Makeranta u Henen Bibilo u Watchtower u Gileadi, klase u sha unyiin, anyom ahar kar yô. I eren makeranta ne hen gar u Ithaca, kpentar u New York. Yange i tindi se ér se za er tom mishen hen gar u Santa Ana. Kpa cii man m za hemen u pasen kwagh u tom mishen wam, u m er i nôngo u kuman anyom 29 la yô, de m pase u kwagh u yange na ve m gema eren tom la yô.

I yilan terem ér John Olson, ngôm di ér Eva. Ve lu hen gar u Spokane, kpentar u Washington, tar u Amerika ken inyom i 1923 la. Lu inyom i i marem je la. Ve zaan côôci i Luther, kpa ve lumun a ityesen i igyamusu i côôci ne tesen la ga, sha ci u taver ve u nan jighjigh ér Aôndo u lun a dooshima una nande ior ken usu. (1 Yoh. 4:8) Terem eren tom hen ijiir i kaan bredi, nahan tugh mbugenegh yô, orgen u ve eren tom imôngo yô, pase un wang ér Bibilo tese ér hel ka ijiir i nan ior ican ga. Ica gba ga maa mbamaren av hii u henen kwagh vea Mbashiada mba Yehova, nahan ve hingir u fan kwagh u Bibilo i tese jim jim sha kwagh u ka a er shighe u or nan kpe kera la.

M lu anyom ataankaranyiin tseegh hen shighe ne, kpa ka m umbur er yange i saan mbamaren av iyol kpishi u ôron akaa a mimi a ken Bibilo a ve sember zuan a mi la. Yange hemba saan ve iyol cii shighe u ve  fa ér iti i Aôndo u mimi ka Yehova la, shi kwagh ne pase ve tuhwa sha ikyev i ityesen i Triniti, i tsumen la. Yange m hii u ngohol atesen a Ruamabera a doon tsung ne vough er soso ka a kura mngerem nahan. M lu henen ‘mimi u a pasen se a toho’ la. (Yoh. 8:32) Hii shighe la je, Bibilo i henen gbaan mo uwer ga, kpa ka i saan mo iyol u timen ken Mkaanem ma Aôndo. Er m cian ashe nahan kpa, m dondon mbamaren av ken tom u pasen kwagh. I er ve batisema ken inyom i 1934 la. Ken inyom i 1939 la, mo kpa i erem batisema, m hingir or u civir Yehova. M lu anyom 16 hen shighe ne.

Ken fam u inyom i 1940 la, mbamaren av tee ya ve, maa se utar cii se hii u eren tom u pania la hen gar u Coeur d’Alene, kpentar u Idaho. Se kôr haya hen ya ugen u i eren makanik shin kpo u shin inya yô. Shi ya wase lu ijiir i eren mkombo her kpaa. Shighe ne lu atôônanongo kpuaa tseegh lu a Iyou i Tartor ye, nahan i hemban nyôron mkombo ken uya mba anmgbianev shin ajiir a ve kôr haya yô.

Ken inyom i 1941 la, mo vea mbamaren av se za mkohol ken gar u St. Louis, kpentar u Missouri. Lahadi lu “Iyange i Mbayev,” nahan mba ve lu anyom 5 zan zan 18 la za tema ikyua a tsembe u tilen nan kwaghôron la. Anmgbian Joseph F. Rutherford ngur kuren kwaghôron na yô, a kaa a se mbayev cii ér: “Ne mbayev mba ne lumun u ungwan imo Aôndo man Tor na cii, mough nen sha!” Se cii se mough sha. Maa Anmgbian Rutherford kaa sha ikyenge ikyenge ér: “Nenge, mbashiada mba Tartor mbahev mba ve hembe 15,000 mban!” Kwagh ne na yô, m hemba kangen ishima mer me er pania sha ayange a uma wam cii.

Mkohol u ken gar u St. Louis la been iwer i ngi kar kpuaa yô, tsombor wase mough yem vegher u ken imbusutariyan i kpentar u California la. Se mba za nyer hen gar u Oxnard yô, gba u se ver tiônnongo ugen. Se tsaan ken iyou i kpelan a kpela igen, i i lu a gambe môm tseegh yô. Hanma tugh yô, i gba u me tar “gambe” wam sha tebul wase u yan kwagh. Kwagh ne kaha kposo a shighe u m lu a ruumyou wam u tsan ker la!

Tar u Japan yange ngu te num sha gar u Pearl Harbor, kpentar u Hawaii, sha iyange i Disemba 7, 1941 la, ica i gbe ga yô, se mough se yem ken kpentar u California. Sha iyange i Disemba 8 yô, Amerika nyôr Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar mbira. Gomoti wa tindi ér i de tsaren usu tugh ga, nahan i gba u se pir hanma usu cii tugh. Agirgi a uitya a Japan a zenden shin atô-mnger lu ningir sha kpemnger u California, nahan usu u i pirin hanma ijiir cii la wase, sha u ve de nengen a ajiir sha tar, keren ga yô.

Iwer ngi kar kpuaa yô, se za mkohol u lu a itinekwagh ér New World Theocratic Assembly (Mkohol u Tar u He u Aôndo) la ken gar u Cleveland, kpentar u Ohio, ken uwer u Setemba, 1942. Se za ungwa kwaghôron u Anmgbian Nathan H. Knorr na sha itinekwagh i i kaa ér “Peace—Can It Last?” (“Bem, Una Ngôôr Kpa?”) la. Yange time sha Mpase ityough 17, ape i er kwagh u “inyam” igen i “ngise i lu kpa hegen kera ngi ga, ngi sôôn u duen shin ihyungwa i i ze kweng la.” (Mpa. 17:8, 11) Anmgbian Knorr pase ér “inyam” la lu Mzough u Ityar sha Won Cii, u de u eren ityom na ken inyom i 1939 la. Bibilo tsengapasen ér mzough ugen una va kar a tile sha ityough ki Mzough la, nahan kwagh ne una va a bem sha anshighe kpuaa. Sha nahan yô, ken inyom i 1945 la, Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar mbira kure. “Inyam” la maa hide due sha iti i Mzough u Ityar Cii la. Mbashiada mba Yehova seer eren tom ve u pasen kwagh sha tar cii la, man hii shighe la je, mbacivir Yehova mba ngeen seer a seer!

Kwaghôron u profeti ne wasem u nengen a kwagh  u lu van ken hemen la. Shighe u i yôô ér a lu hiin Makeranta u Gileadi ken inyom i ia kôr la, isharen i eren tom mishen la kende ken a mo. Ken inyom i 1943 la, i tindim ér m za er tom pania hen gar u Portland, kpentar u Oregon. Sha ayange la, sea za sha ihinda i mbayaav yô, se wa icer i i kura akaaôron ker la sha geramafon, ve ungwa, a been yô, se na ve ityakerada i pasen Bibilo i sha kwagh u Tartor u Aôndo la. Ken inyom la cii, m lu henen sha kwagh u tom mishen.

Ken inyom i 1944 la, doom kpishi er i lôhôm makeranta u Gileadi vea ijende yam i ishima ishima, Evelyn Trabert yô. Ken iwer i itian i se lu ken makeranta ne la, mbatesen asev wase se se fa er se zua a msaanyol ken Bibilo yase i henen yô. Iyol ve i hiden a mi ijime la doo se kpen kpen. Ashighe agen sea yaan kwagh yô, anmgbianev mban ve tile ve karen se kwaghyan. Se bee makeranta ne sha iyange i Janawari 22, 1945.

Ken uwer u Jun 1946 la, mo vea Evelyn, man Leo Mahan vea kwase na Esther, se za nyôr ken tar u El Salvador, ape i tindi se la. Nahan se kav ser tar la “via kuma u sundan.” (Yoh. 4:35) Kwagh u m ter sha mhii u ngeren ne la tese er ishima yange i vihi mbahemenev mbaaduav ker yô. Kasua u karen la, se er mkohol u ningir hen gar u Santa Ana. Yange se lôhô ior kpishi kwaghôron u ken igbar la, nahan saan se iyol er ior va je nôngo u kuman iorov 500 nahan yô. Er ma se yevese ma se undu gar la yô, se hemba kangen ishima u lun ken gar la her sha er se wase mbaasemaamimi yô. Shin er mbahemenev mbaaduav ta ior icin ér ve de er Bibilo ga, shi lu iorov kpuaa tseegh lu a Bibilo nahan kpa, sar ior kpishi u fan mimi. Yange doo ve kpishi er se lu nôngon ser se fa zwa Ishpania, nahan se tese ve kwagh u Aôndo u mimi, Yehova, man kwagh u ityendezwa na i doon tsung i a kaa ér una hide a Paradiso shin tar la yô.

Kwase ugen u lu môm ken mba yange m hii henen Bibilo a ve yô, lu Rosa Ascencio. Yange hiin Bibilo i henen yô, a pav a or u lu vea na sha tindi ga la. Or la kpa maa hii u henen Bibilo. Nahan ve zua ivaa shi ve er batisema, ve hingir Mbashiada mba Yehova mbatseen asema. Rosa yange lu pania u hiihii u hen ityônya, hen gar u Santa Ana. *

Rosa lu a anshôôpu u teen kwaghyan her. Yange una duen kwaghpasen yô, a wuhe anshôôpu na la, a gema a suur sha Yehova ér una kure mbamgbe nav. Una hide a va bugh shôôpu na ne sha anshighe kpuaa tseegh kpa, ior ve iv ker poo sha u yamen akaa. Yange nenge a mimi u kwagh u i er ken Mateu 6:33 la, shi a civir Aôndo sha mimi zan zan ku na.

Sha shighe ugen la, fada u hen ijiir i se lu la, za ta or u yange na se mbamishen ataratar haya la icin ér, aluer a de ér se lu hen ya na her yô, un vea kwase na cii a dugh ve ken côôci kera. Orya wase la lu orkpenga u i fa un wee yô. Kera kpa ieren i mbahemenev mbaaduav vande duen un ishima, nahan a hule icintan la kera. A kaa a fada la ér a dugh un ken côôci kera kpa, kwagh a gban un ga. Orya la kaa a vese wang ér se za hemen u tsan hen ya na er se soo la cii.

Kwase mishen ugen yange lu henen Bibilo a kwase u injinia ugen, u i yilan nom na ér Baltasar Perla yô, hen San Salvador, u a lu gartamen la. Er or u fan kwagh la nenge a atseregh a mbahemenev mba kwaghaôndo yô, a kera na Aôndo jighjigh ga. Ka va kom u maan afishi a branci yô, Baltasar, u lu a hingir orshiada ga la, kaa ér i na un ian una kpela shi una maa afishi la gbilin.

Shighe u Baltasar lu eren tom u maan kwagh vea ior mba Yehova imôngo la, a na jighjigh ér un zua a kwaghaôndo u mimi. I er un batisema sha iyange i Julai 22, 1955. Ica i gbe ga yô, kwase na Paulina kpa i er un batisema. Mbayev vev cii mba civir Yehova sha mimi. Wan na u nomso, u i yer un ér Baltasar, Jr. la er tom hen Betel u ken Brooklyn anyom 49 hegen. Ngu suen tom u pasen kwagh u i lu eren seer a seer sha tar cii la, shi hegen ngu môm ken Kômatii u Nengen sha Branci u ken tar u Amerika la. *

Shighe u se hii u eren mbamkohol ken tar u San Salvdor la, Anmgbian Perla wase se se zua a zegeyou i anumbegh igen. Sha hiihii la, lu agbugh kpuaa tseegh ior teman sha mi ye; kpa sha iveren i Yehova yô, se za hemen u seer iyenge hanma inyom, zan zan se kar ivin agbugh la cii, shi se va ngee se hemba agbugh shon ken inya je kpaa! Mea za mbamkohol mba saan iyol mban yô, m nenge mba yange m hen Bibilo a ve la. Mba ngise m hen Bibilo a ve la vea va tesem mbahev mba ve hen Bibilo a ve shi ve sember eren batisema la nahan, i doom je i zua ga!

Sha mkohol ugen la, anmgbian ugen va kaa a mo ér un soo u pasen mo isholibo na. Kpa m fa un ga, nahan lum toon toon u fan un. A kaa ér, “Yange m lu môm ken mbayev mba ve ker u awen ken gar u Santa Ana” la. Lu civir Yehova vea mo hen shighe ne! Ishima yam yange iv a iember. Iliam yase ne wasem m na jighjigh mer tom u pasen kwagh hanma shighe la ka tom u hemban doon cii u or a fatyô u eren yô.

Yange m er tom mishen ken tar u El Salvador nôngo u kuman anyom 29. M hii hen gar u Santa Ana, m mough m yem hen gar u Sonsonate, m moughon heela  yô, m yem hen gar u Santa Tecla, maa m za kure hen gar u San Salvador. Ken inyom i 1975 la, m hen sha kwagh u tom wam u mishen la zutuu shi m er msen sha mi, nahan m de u, m hide m yem hen gar u Spokane. Gba u me de tom mishen sha ci u me za nenge sha mbamaren av mbabeenyol, mba ve lu civir Aôndo sha mimi la.

Terem va kpen ken inyom i 1979 la yô, m hingir u nengen sha Ngôm tseegh, u lu hemban lun kor kor shi kera lu a tahav mbu eren kwagh iyolna ga la. Ngôm seer tsan anyom anigheni, maa a saa ku shighe u lu anyom 94 la. Sha shighe u taver la, yange m vôr sha iyol man ken ishima cii. Kwagh ne na yô, m gba angev mbu sha kwavyolough mbu nyoon tsung mbu lun er sawandawa la nahan. Kpa m er msen hen Yehova shi un kpa kendem ga, nahan m fatyô u wan ishima a ikyaren ne. Kwagh ne er vough er Yehova a kaa nahan, ér: “Zan zan ivu je kpaa, . . . Mo Me tôô, Mo Me kôr, shi Me yima kpaa.”—Yes. 46:4.

Ken inyom i 1990 la, m mough m yem hen geri u Omak, kpentar u Washington. Heen kpa m hen kwagh a ior ken zwa Ishpania, shi ve kpishi mba m hen Bibilo a ve la ve er batisema. Ken uwer u Novemba 2007 la, m kera fatyô u nengen sha ya wam u hen Omak la ga, nahan m mough m za kôr haya hen geri u Chelan, kpentar u Washington, ikyua a geri u Omak. Tiônnongo u ken zwa Ishpania la hii u nengen sha a mo shighe u m va her la je zan zan hegen, man kwagh ne doon kpen kpen. Er i lu mo tseegh m lu Kwaseshiada u been iyol hen tiônnongo ne yô, anmgbianev mba nomso man mba kasev mba hen tiônnongo ne “tôôm,” m hingir ve “ngôtamen.”

Shin er yange m tsua u eren nom, maren ônov ga, sha er me hemba eren tom u pasen kwagh a “akaa a zan [mo] iyol” shio nahan kpa, m ngu a ônov mba ken jijingi kpishi. (1 Kor. 7:34, 35) Yange m nenge mer me fatyô u lun a hanma kwagh ken tar ne ga. Nahan m ver akaa a i gbe u a ver a hiihii la, ka iyol i m tsegh u civir Yehova a ishima i môm la je la. Ken tar u he la, se lu a shighe kpishi u eren hanma kwagh u injaa u se soo cii. Ivur Bibilo i i hembe doon mo cii yô, ka Pasalmi 145:16. Ijiir la pase se wang ér Yehova una na “hanma kwagh u uma sha isharen na, [a kuma] un.”

Er m lu anyom 91 nahan kpa, m wa ngun a gbong gbong iyol her, nahan m za hemen u eren pania. Tom pania wasem m za hemen u lun gumkwase ken atô, shi kwagh ne na m ngu a awashima u injaa. Shighe u yange m za nyôr ken tar u El Salvador la, tom u pasen kwagh la hii a hii di tsô. Shin er Satan a ze hemen u hendan a vese nahan kpa, hegen mbapasenkwagh mba ken tar la hemba iorov 39,000. Kwagh ne taver jighjigh wam u nan kpen kpen. Icighan jijingi u Yehova ngu suen iniôngon i ior nav je ka ashe tugh ga!