1, 2. (a) Ka nyi i tese ér sha ayange a mbaapostoli la, ior lu nôngon u vihin tiônnongo u ken Kolose laa? (b) Ka kwaghwan u nyi yange wase anmgbianev mba ken Kolose u tilen dông-nô?

SHA ayange a mbaapostoli la, ior lu nôngon u vihin nongo u Kristu u ken gar u Kolose la! Mbagenev lu van a mpav ken tiônnongo sha u tesen ér gba u a kuran Tindi u Mose. Mbagenev di lu samber a ityesen i mbafanaôndoga, i or nyumen iyol i nan iember la. Paulu yange ta Mbakristu mba ken Kolose icin sha kwaghbo u lu ken mbamhen vev mba sha mi ga la. A kaa ér: “Ver nen ishima, or nana̱ de ker ne yemen a ven sha kwaghfan shin sha atseregh a gbilinigh ga. Akaa ne ka sha inja i ukaaer mba ior la, shi ka sha inja i ujijingi mba taregh mba hiihii, kera ka sha inja i Kristu a lu ga.”—Kol. 2:8.

² Aluer Mbakristu mba i shighe ve mkurem mbara ver ishima sha “ujijingi mba taregh” yô, vea tese ér ve venda ian i civirigh i lun ônov mba Aôndo la. (Kol. 2:20-23) Paulu wa ve kwagh sha u wasen ve u kuran ikyar i doon tsung i ve ya a Aôndo la, a kaa ér: “Ver nen ishima sha akaa a Sha, i̱ de lu akaa a shin tar ga.” (Kol. 3:2) Mimi yô, lu u anmgbianev mba Kristu mban vea ver ishima ve sha ishimaverenkeghen i va zuan a dyako i hôôn ga, ‘i i koso Sha sha ci ve’ la.—Kol. 1:4, 5.

3. (a) Ka ishimaverenkeghen i nyi mba i shigh ve mkurem la ve lu a mini? (b) Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

 ³ Nyian ne kpa, Mbakristu mba i shigh ve mkurem la mba veren ishima ve sha Tartor u Aôndo, kua sha ishimaverenkeghen ve i lun “mbayandyako a Kristu imôngo” sha la. (Rom. 8:14-17) Kpa mba ve lu a ishimaverenkeghen i va yan dyako i tar la di ye? Mkaanem ma Paulu man ma a inja sha ci ve nena? Ka sha gbenda u nyi nahan mba ve lu “iyôngo igen” la vea ver ishima ve sha “akaa a Sha”? (Yoh. 10:16) Shi se cii se fatyô u zuan a iwasen sha u timen sha ikyav i dedoo i mbajighjigh mba tsuaa, er Aberaham man Mose nahan, mba ve tagher a mbamtaver kpa, ve ver ishima ve sha akaa a Sha la nena?

4. Mba ve lu iyôngo igen la vea fatyô u veren ishima ve sha akaa a Sha nena?

⁴ Er mba ve lu iyôngo igen la ve lu a ishimaverenkeghen i yemen sha ga nahan kpa, ve kpa vea fatyô u veren ishima ve sha akaa a Sha. Vea er kwagh ne nena? Vea er kwagh ne sha u veren Yehova Aôndo man akaa a Tartor hiihii ken uma ve. (Luka 10:25-27) Sha nahan yô, se mba nengen ken Kristu, u a lu ikyav yase la. (1 Pet. 2:21) Ka se tagher a mbamhen mba sha mi ga, man mba taregh, man ieren i keren uyôughyôughmbaakaav ken tar u Satan ne, er anmgbianev asev mba sha ayange a tsuaa la nahan. (Ôr 2 Mbakorinte 10:5.) Er se lu mbakaven Yesu yô, gba u se lu tsevaa sha er se kura ayol a ase sha hanma kwagh u una fatyô u vihin ikyar i se ye a Aôndo la yô.

5. Se pine ayol a ase mbampin sha gbenda u se henen sha kwagh u uyôughyôughmbaakaav la nena?

⁵ Mnenge u tar u lu a mi sha kwagh u keren uyôughyôughmbaakaav la bende a vesee? Ashighe kpishi, mbamhen man aeren a ase ka a tese akaa a a doo se la wang. Yesu kaa ér: “Ape kwaghinjaa wou a lu yô, ka her man ishima you kpaa ia lu ye.” (Mat. 6:21) Aluer se soo u fan ape ishima yase i lu zan a ve vese yô, doo u se tôvon asema ase ashighe ashighe. Pine iyol you wer: ‘Ka m hen sha kwagh u inyar i kuma shighe nena? Ka m tôô shighe kpishi u henen sha kwagh u kpenga, shin ajia shin kwagh u me er ve me hemba teman kpen mo iyol yôô? Shin ka m nôngo mer me ver ishima yam sha akaa a ken jijingii?’ (Mat. 6:22) Yesu tese ér mba ve hembe veren ishima ve sha u ‘koson akaa a injaa sha ci ve shin tar’ yô, mba vihin ikyar i ve ye a Yehova la.—Mat. 6:19, 20, 24.

6. Se er nan ve se hemba asaren ase a iyolougho?

⁶ Er se lu vough ga yô, ka taver se u eren akaabo ga. (Ôr Mbaromanu 7:21-25.) Aluer icighan jijingi u Aôndo ngu eren tom ken a vese ga yô, se hingir u lun a “aeren a imegh” ken a vese. Kwagh ne wa “iniongo i msôr shin msôrom ma hunden . . . idya shin ijimba i eren” kpa ker cii. (Rom. 13:12, 13) Aluer se soo u hemban ityav mbi se lu nôngon a “akaa a shin tar,” a a lu asaren a ase a iyolough ne yô, gba kpee u se ver ishima yase sha akaa a Sha. Kpa gba u se nôngo kwagh ve se er kwagh ne ye. Ka sha ityôkyaa ne man apostoli Paulu yange ôr mkaanem man ye, ér: “M ngu gbidyen iyol yam m ngu veren i ken kpan je.” (1 Kor. 9:27) Se kpa gba u se de ser iyol yase i eren kwagh u i soo cii tsô ga! De se nenge ase kwagh u mbajighjigh uhar mba sha ayange a tsuaa mbagenev yange ve er sha u “doon Aôndo ishima” yô.—Heb. 11:6.

7, 8. (a) Ka mbamzeyol mba nyi nahan Aberaham man Sara tagher a mini? (b) Aberaham yange ver ishima na sha nyi?

⁷ Shighe u Yehova kaa a Aberaham ér a mough a tsombor na a yem ken tar u  Kanaan la, a lumun u eren nahan a mkighir shio. Er Aberaham na Yehova jighjigh shi ungwan imo na yô, a ya ikyur a Aberaham, a kaa a na ér: “Me er u, ú hingir ikyurior i vesen, Me ver u doo doo.” (Gen. 12:2) Shin er anyom kar imôngo nahan cii kpa, Aberaham vea kwase na, Sara lu a mar wan ga. Yehova yange hungur a ityendezwa i er a Aberaham la shinii? Heela tseegh ga, uma yange taver Aberaham ken tar u Kanaan kpishi. Aberaham vea tsombor na yange ve undu ya ve kua ior vev ken gar u Ur, u lu yôughyôugh, hen haregh u Mesopotamia la. Tsombor ne yange u er zende u hemban ukilomita 1,600 u yemen ken tar u Kanaan, ape ve za tsaan ken utenti shi ijen kpaa kôron ve shi ve tagher a mbanumungbenda kpaa la. (Gen. 12:5, 10; 13:18; 14:10-16) Nahan kpa, sar ve u hiden yemen ken gar u Ur, za lun ken mkpeyol ga!—Ôr Mbaheberu 11:8-12, 15.

⁸ Er Aberaham ma ver ishima sha “akaa a shin tar” yô, a “na TER jighjigh.” (Gen. 15:6) Sha mimi yô, yange ver ishima na sha akaa a Sha, sha ci u hemban henen sha kwagh u uityendezwa mba Aôndo. Kwagh ne na yô, shighe u Aôndo Uhembansha ande hen Aberaham la, a na un injar sha ci u jighjigh u nan na la. A kaa a na ér: “Kende ashe sha yôô, ôr iyenge i asan, aluer wea fatyô u ôron yô; shi A kaa a na er: Kape tsombor wou ua lu je la.” (Gen. 15:5) Kwagh ne yange una taver Aberaham ishima kpen kpen! Hanma kwa u yange una kenger asan sha kwavaôndo yô, a umbur ityendezwa i Yehova er a na ér una seer tsombor na iyenge la. Shighe u Aôndo ver la va kom vough yô, Aberaham mar wan u una ya dyako yô, vough er Aôndo tôndo zwa nahan.—Gen. 21:1, 2.

9. Aluer se dondo ikyav i Aberaham la yô, ishima a taver se u zan hemen u eren Aôndo tom nena?

⁹ Se kpa se mba keghen mkur u uityendezwa mba Aôndo, er Aberaham nahan. (2 Pet. 3:13) Aluer se ver ishima yase sha akaa a Sha ga yô, a lu se inja er Aôndo ngu eren zôzô sha u kuren uityendezwa nav mban yô, nahan se kera civir un sha gbashima er yange se eren nahan ga. U tesen ikyav yô, yange u de wer ma kwagh a kar u sha er u er tom u pania shin u seer eren tom ugen u pasen kwagh hanma shighe laa? Aluer ka nahan yô, u kuma iwuese. Hegen di er? Umbur wer, Aberaham yange ver ishima na sha “gar u a lu a imaagh” la. (Heb. 11:10) Aberaham “na Aôndo jighjigh nahan i gema i nenge kwagh la er ka perapera na je la.”—Rom. 4:3.

10. Yange i yese Mose nena?

¹⁰ Mose kpa lu or u yange ver ishima na sha akaa a Sha yô. Shighe u lu vesen a vese la, yange “i tese Mose mfe u Mbaigipiti cii.” Ityesen ne lu i kiriki ga. Mose yange lu ken Igipiti u lu tahav mbu hemban sha won cii hen shighe la tseegh ga, kpa lu ken ya u Farao jim jim. Sha nahan yô, kera kpiligh se iyol er ityesen i vesen i Mose zua a mi la na yô, a hingir “or u ageegh ken akaaôron a na kua aeren a na” la ga. (Aer. 7:22) Nenge ase er kwagh ne yange ma bugh un aan kpishi a zan hemen ken uma yô! Nahan cii kpa, Mose ver ishima na sha akaa a a hemba lun a inja la, a hemba veren ishima na sha akaa a Sha.

11, 12. Ka ityesen i nyi yange i hemba gban Mose kwagha, man er nan ve se fe?

¹¹ Shighe u Mose lu iyev la, ngô na Yokebedi, tese un kwagh u Aôndo u Mbaheberu la je ka u henen a hen ga. Mfe u Yehova hemba gban Mose kwagh a inyaregh ki ma zua a mi la cii. Nahan a venda akaa a alaghga ma zua a mi kpishi ken ya u Farao la. (Ôr Mbaheberu 11:24-27.) Jighilii  yô, lu ityesen i ken jijingi man jighjigh u Mose na Yehova la, yange mgbegha un u veren ishima na sha akaa a Sha ye.

¹² Mose zua a ityesen i taregh i hemban doon cii sha ayange a na la, kpa a er tom a i sha u zan hemen ken Igipiti, shin duen iti, shin ombon uyôughyôughmbaakaav sha ci na iyol naa? Ei, a er nahan ga. Ka er yange er nahan ga ve, “a kera lumun u i̱ yila un ér wan u Wanfarao ga ye. Lu un guda u i̱ er a na dang a nongoior u Aôndo imôngo a u una lu ken mdoom ma isholibo ma ma lu sha anyangem kpeghee la.” Sha kpôô yô, Mose yange er tom a ityesen i a zua a mi ken jijingi la sha u awashima u Yehova a kure yô.

13, 14. (a) Ka nyi yange i wase Mose ve kuma u eren tom u Yehova na un laa? (b) Er Mose nahan, ka nyi se kpa se fatyô u erene?

¹³ Kwagh u Yehova man ior Nav yange gba Mose ishima kpishi. Shighe u Mose lu anyom 40 la, a hen wener un kuma u duen a ior mba Aôndo ken kpan ken Igipiti kera. (Aer. 7:23-25) Nahan kpa, cii man Yehova a na Mose tom ne yô, yange gba u una er kwagh ugen. Gba u una lu a aeren amba er iyolhiden ijime man ishimawan man ishima i legh legh kua iyolkôrontsaha nahan. (Anz. 15:33) Yange gba u a wa Mose agoyol u va wan ishima a atsan man mbamtaver mba una tagher a mi la. Tom u kuran ilev u Mose er anyom kar kpuaa la, wase un u lun a aeren a Aôndo ne.

¹⁴ Mose yange zua a ityesen i injaa ken tom u kuran ilev la kpa? Een, yange zua a mi! Mkaanem ma Aôndo kaa ér Mose “lu or u ishima legh legh je zua ga, hemba hanma or sha won cii.” (Num. 12:3) Yange hen u hiden a iyol ijime, nahan kwagh ne wase un u wan ishima a ior kposo kposo kua mbamtaver mba ve nyôr ker la kpaa. (Eks. 18:26) Se kpa alaghga a gba u se hen u lun a aeren a ken jijingi a aa wase se se war “zegecan” la, se nyôr ken tar u he, u perapera u Aôndo la. (Mpa. 7:14) Se mba fetyô u eren kwagh ken bem a ior, kua mba se nengen ve ser ishima ngôôr vihin ve ga shi mba tee kwagh gede gede la kpa? Doo u se dondo kwaghwan u apostoli Paulu yange wa mba ve civir Aôndo a na imôngo ne. A kaa ér: “Waan nen ior cii ikyo, anmgbianev ve̱ doo ne ishima.”—1 Pet. 2:17.

15, 16. (a) Er nan ve i lu hange hange u se ver ishima yase sha akaa a injaa? (b) Gba hange hange u zende u Mbakristu ua lu wanger wanger sha ci u nyi?

¹⁵ Se mba ken “ashighe a ican.” (2 Tim. 3:1) Sha nahan yô, gba hange hange u se ver ishima yase sha akaa a injaa sha er se za hemen u lun per ken jijingi yô. (1 Tes. 5:6-9) Nenge ase igbenda itiar i se fatyô u eren kwagh ne yô.

¹⁶ Ieren yase: Peteru yange kav er i gbe hange hange u se lu a ieren i injaa yô. A kaa ér: “Zende wen u hen atôatyev u̱ lu wanger wanger, sha u . . . ve̱ nenge aeren a en a dedoo man ve̱ civir Aôndo sha iyange i Una va sôron ne la.” (1 Pet. 2:12) Sea lu hen ya shin hen ijiirtom shin ken makeranta shin sea lu eren anumbe shin sea due kwaghpasen kpa, gba u se nôngo sha afatyô wase cii sha er se na Yehova icivir sha ieren yase i wang la yô. Er se yen yô, se cii ashighe agen ka se er kwagh u sha mi ga. (Rom. 3:23) Kpa aluer se za hemen u “[nôngon] ityav mbi dedoo mbi jighjigh u nan” yô, se fatyô u hemban myen wase la.—1 Tim. 6:12.

17. Se er nan ve se lu a mhen u Kristu kpa lu a mi laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

¹⁷ Mhen wase: Aluer se soo ser zende wase u lu wang yô, a gba u se lu a mhen u vough. Apostoli Paulu kaa ér: “Lu nen a mhen ne ken a ven u a lu ken Kristu Yesu la kpaa.” (Fil. 2:5) Ka mhen u nyi Yesu lu  a mini? Yange hiden a iyol jime. Iyolhiden ijime mgbegha un er tom u pasen kwagh la a iyoltangen shio. Tom u pasen mbagenev loho u dedoo u Tartor u Aôndo la yange u lu Yesu kwagh u vesen. (Mar. 1:38; 13:10) Yesu yange nenge Mkaanem ma Aôndo ér ka tahav mba hemban cii. (Yoh. 7:16; 8:28) Yange henen Icighan Ruamabera kpoghuloo sha er una ter i ken kwaghôron na, shi una paa i iyol shi una pase i yô. Aluer se mba hiden a iyol ijime shi se mba eren tom u pasen kwagh la sha gbashima shi se mba henen Bibilo sha tseeneke wase yô, se hingir u henen kwagh er Kristu nahan.

18. Ka sha gbenda u injaa u nyi nahan se fatyô u suen tom u Yehova?

¹⁸ Iwasen yase: Yehova wa ishima ér “hanma inyu cii i mba ve lu Sha man mba ve lu shin tar . . . kpaa, ia gure inya ken iti i Yesu.” (Fil. 2:9-11) Er i kende a Yesu sha kpishi nahan kpa, eren ishima i Ter na a iyolhiden ijime, man kape se kpa i doo u se er je la. (1 Kor. 15:28) Se er kwagh ne nena? Se er kwagh ne sha u eren tom u i ne se ér se er la sha gbashima, ka tom u ‘geman akuraior cii hingir mbahenen’ je la. (Mat. 28:19) Shi se soo u ‘eren akaa a doon a ior cii,’ ka mbawan ndor a vese man anmgbianev asev je la.—Gal. 6:10.

19. Gba u se kange ishima u eren nyi?

¹⁹ Doo se kpishi er Yehova a umbur se ér se ver ishima yase sha akaa a Sha nahan! Sha nahan yô, gba kpee u se “gba nen ayem sha ishima i taver tsung sha gesa u ayemegh u i ver se sha ishi la.” (Heb. 12:1) Yô, se cii se er nen tom “sha ishima i môm er ka sha ci u Ter nahan.” Se er nahan yô, Ter wase u sha la una na se injar sha iniôngon yase la.—Kol. 3:23, 24.