Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Gba Kpee u Se Lu Uicighanmbaiorov ken Mlu Wase Cii

Gba Kpee u Se Lu Uicighanmbaiorov ken Mlu Wase Cii

“Lu nen uicighanmbaiorov ken mlu wen cii.”—1 PET. 1:15.

1, 2. (a) Ka mlu u nyi Aôndo a soo ér ior nav ve lu kere? (b) Ka mbampin mba nyi i ne mbamlumun sha mi ken ngeren nee?

YEHOVA yange mgbegha apostoli Peteru ter mkaanem ma ken takerada u Levitiku la, shi pase er i gbe kpee u Mbakristu vea lu uicighanmbaiorov, er Mbaiserael kpa yange gba u vea lu uicighanmbaiorov nahan. (Ôr 1 Peteru 1:14-16.) Yehova, u “A lu icighan” la ver ishima ér Mbakristu mba i shigh ve mkurem man mba ve lu “iyôngo igen” la cii, ve nôngo sha afatyô ve, ve lu uicighanmbaiorov ken mlu ve cii!Yoh. 10:16.

2 Aluer se seer timen sha akaawan a ken jijingi a doon tsung a a lu ken takerada u Levitiku la yô, se zua a iwasen kpishi, shi aluer se er tom sha kwagh u se hen la yô, una wase se u lun uicighanmbaiorov ken mlu wase cii. Shi se na mbamlumun sha mbampin mban kpaa: Ka mnenge u nyi i doo u se lu a mi sha kwagh u vihin mlu wase vea Aôndo laa? Levitiku tese se nyi sha kwagh u suen hemen u Yehova laa? Se lu henen nyi sha kwagh u iniav mbi nana?

WA IKYO SHA ER U VIHI MLU WOU VEA AÔNDO GA YÔ

3, 4. (a) Gba u Mbakristu vea palegh u peren atindi man akaawan a Bibilo sha ci u nyi? (b) Gba u se or iyev shin se wa kwagh ishima a or ga sha ci u nyi?

3 Aluer ka u se er ishima i Yehova yô, gba kpee u se kuran atindi a na man akaawan a na. Mayange se hôngor iyol yase, nahan se vihi mlu wase a na ga. Er se lu sha ikyev i Tindi u Mose ga nahan kpa, Tindi la wase se u fan kwagh u Aôndo a lumun a mi man u a lumun a mi ga yô. U tesen ikyav yô, yange i kaa a Mbaiserael ér: “De oron iyev ga, shi de we ishima boogh a ônov mba ior ou ga, kpa or u nan we ndor a we nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan; ka Mo TER.”—Lev. 19:18.

4 Yehova soo ér se de oron iyev ga, shi a soo ér se de we kwagh ishima a or ga. (Rom. 12:19) Aluer se venda atindi a Aôndo man akaawan a na yô, a doo Diabolo kpen kpen, shi alaghga se va a ilyahan sha iti i Yehova kpaa. Aluer or hii se sha apera je kpa, doo u se lumun ser se lu ikyav mbi koson iyugh ga. Aôndo na se ian i civirigh i lun “ikyav mbi inyaav” mbi mbi lu a akaa a injaa yô. Akaa a injaa ne ka tom u pasen kwagh u se eren la. (2 Kor. 4:1, 7) Gba u iyugh ia lu shin ikyav mbi inyaav mbin ga!

5. Kwagh u Aron man ku u ônov nav la tese se nyi? (Nenge photo u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

5 I nger kwagh u vihin tsung u yange er tsombor u Aron la ken Levitiku 10:1-11. Shighe u usu sen sha, va hia ônov mba Aron, Nadabi man Abihu ken tabernakel la, yange a vihi tsombor la tsung. Er lu u Aron vea tsombor na vea vaa ku u Nadabi man Abihu ga yô, kwagh ne yange una kar jighjigh ve u nan kpen kpen! U ngu tesen wer u ngu ken mlu u wang sha u palegh u eren kwagh imôngo vea mba hen tsombor wou, mba i dugh ve ken mimi kera la kpa?—Ôr 1 Mbakorinte 5:11.

6, 7. (a) Shighe u i gbe u se tsua u zan ivese ken côôci za nan iwasen shin zan ga yô, ka atôakyaa a vesen a nyi i doo u se time sha mini? (Nenge ngeren u shin kpe la.) (b) Se pase ior mba hen tsombor wase mba ve civir Yehova ga la mnenge u se lu a mi sha kwagh u zan ivese ken côôci la nena?

6 Alaghga se tagher a kwagh u karen jighjigh u nan wase er Aron man tsombor na nahan ga. Kpa aluer or u hen tsombor wase u nan civir Yehova ga, nan lôhô se ér se za ivese ken ma côôci, se za wase nan di ye? Tindi ngu ken Ruamabera u a yange kwagh ne jighilii ga. Nahan kpa, Bibilo ngi a akaawan a aa fatyô u wasen se u tsuan kwagh u se er yôô? *

7 Alaghga a taver mba hen tsombor wase, mba ve civir Yehova ga la kpishi er se tsough u eren ishima i Aôndo shi lun uicighanmbaiorov yô. (1 Pet. 4:3, 4) Jighilii yô, se soo ser se vihi ve ishima ga, kpa ashighe kpishi ka i hemba doon u lamen a ve kundu kundu, kpa geman pasen ve ishima yase wang. Aluer se fatyô yô, se lam a ve cii man shighe u ivesegh ye. Se nguren lamen a ve yô, se fatyô u sughun ve shi pasen ve ser, doo se kpishi er ve lehe se ivese ér se za, se za wase ve nahan. Maa se fatyô u kaan a ve ser, er kwagh ne a gbe a zough sha kwagh u kwaghaôndo yô, alaghga gbenda u se er kwagh la ua na a kera saan ve iyol sha iyange ve i vesen la ga, shi kwagh ne una va ve man mbagenev mba ve ve ivese la ahenge. Kwagh ne ka gbenda môm u se fatyô u palegh u nyiman jighjigh wase u nan man akaa a se lumun a mi la je la.

SUE HEMEN U YEHOVA

8. Takerada u Levitiku ôr kwagh u hemen u Yehova var var nena?

8 Takerada u Levitiku ôr kwagh u hemen u Yehova var var. I pase se hemba kwa 30 ér, ka Yehova a we atindi a ken Levitiku la ye. Mose yange fa kwagh ne shi er kwagh u Yehova kaa a na ér a er la. (Lev. 8:4, 5) Kape se kpa i gbe u se eren kwagh u Tor wase u Hemban sha Won Cii, Yehova, a soo ér se er la je la. Nongo u Yehova ngu suen se sha er se kôrcio u eren kwagh ne yô. Nahan kpa, shighe u se lu se tseegh yô, alaghga se tagher a kwagh u karen jighjigh wase u nan, di er yange i kar Yesu ken taaikyôngo nahan. (Luka 4:1-13) Aluer se suur sha Aôndo shi se mba suen hemen na yô, or môm kpa se fatyô u cian nan, hingir u nyiman jighjigh wase u nan ga.—Anz. 29:25.

9. Tar cii kôr ior mba Aôndo ihyom sha ci u nyi?

9 Er se lu mba dondon Kristu shi se lu Mbashiada mba Yehova yô, mba tôvon se a ican sha ajiir kposo kposo sha tar cii. Se ver ishima ser kwagh a lu nahan, sha ci u Yesu yange kaa a mbahenen nav ér: “Vea na ne ken ican, vea wua ne kpaa; akuraior cii aa kôr ne ihyom sha ci u iti Yam.” (Mat. 24:9) Er ior ve ker se ihyom nahan kpa, se za hemen u pasen loho u Tartor ne, shi lun uicighanmbaiorov ken mlu wase cii sha ishigh ki Yehova. Er se eren kwagh sha mimi shi se lu wang, shi se ongo tindi nahan kpa, hii nan ve i ker se ihyom yum nahana? (Rom. 13:1-7) I kôr se ihyom sha ci u se lumun ser Yehova a lu Orhemen wase! Ka “un tseegh” se er un tom ye, shi mayange se lumun u peren atindi a na a perapera shi vendan akaawan a na ga.—Mat. 4:10.

10. Lu nyi i er anmgbian ugen u kera lu paleghaa a tar ga laa?

10 Shi se mba “ior i tar ne ga.” Sha nahan yô, se tile paleghaa a tar sha kwagh u ityav mbi nôngon man pati u eren. (Ôr Yohane 15:18-21; Yesaia 2:4.) Mbakristu mbagenev mba ve tsegh ayol a ve sha ci u Yehova yô, kera mba paleghaa a tar ga. Amba ne kpishi gema ishima, nahan ve hide ve ya ikyar vea Ter ve u sha, u a zungu mhôônom la. (Ps. 51:17) Kpa mbagenev kpuaa venda u geman ishima. U tesen ikyav yô, shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar la, mbautahav mba ken tar u Hungary za dugh anmgbianev asev mba i wuhe ve ken upurusu kposo kposo ken tar la sha tindi ga la cii, za kohol ve hen gar ugen. Ve kuma iorov 160, shi anyom a ve hii 45 hide ijime. Mbautahav mban na ve wada ér ve nyôr shoja. Anmgbianev mba jighjigh mban venda jingir ityough, kpa mbagenev ken a ve utaankarunyiin lumun u nyôron shoja, nahan i na ve ukaki. Anyom nga kar ahar yô, i kaa a môm ken mba utaankarunyiin mba ve nyiman jighjigh ve u nan la ér a wua Mbashiada mba jighjigh mbara. Anngô na u sha marami kpa lu môm ken Mbashiada mba jighjigh mbara. Er i anger u wuan anmgbianev mban nahan cii kpa, i kera wua ve ga.

NA YEHOVA KWAGH U A HEMBE DOON LA

11, 12. Gbenda u i naan iniav sha ayange a Iserael u tsuaa la tese se nyi?

11 Tindi u Mose yange tese Mbaiserael iniav mbi vea naan Yehova la jighilii. (Lev. 9:1-4, 15-21) Yange lu u iniav mbira mbia lu a acôghor ga, sha ci u mbi lu pasen kwagh u nagh ku vough ku Yesu una va na la. Heela tseegh ga, hanma nagh ku Mbaiserael vea na cii yô, i gba u vea dondo gbenda u i tese ér i naan nagh ku shon la. Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u yange i gba u ngô nana er shighe u nan mar anikyundan la. Levitiku 12:6 kaa ér: “Zum u ayange a mwanger u nan aa bee sha kwagh u wan, shin a lu u nomso, shin u kwase kpaa yô, nana̱ va a gumiyôngo u a kom inyom i môm yô, sha ci u nagh ku nanden, man tuleikyungu, shin atii, sha ci u nagh ku isholibo, hen hunda u tenti u kohol ker la, hen pristi.” Shin er Aôndo wa atindi jighilii sha kwagh u a soo la nahan kpa, Tindi u Mose la tese wang ér Yehova ngu a dooshima shi sendegh ikyaa sha kwagh ga. Aluer ngô la nan kanshio u nan nagh sha iyôngo yô, nana fatyô u nan ku sha mbaatii uhar gayô utulembamkunguv uhar. (Lev. 12:8) Er or u civir Yehova ne nan lu a kwagh ave ga nahan kpa, nan doo Yehova ishima shi nan gba un kwagh, vough er or u nan ne nagh sha kwagh u hemban taver ishe la nahan. Se fatyô u henen nyi sha kwagh ne?

12 Apostoli Paulu yange taver mbacivir Aôndo a na imôngo ishima ér ve na Aôndo “nagh ku iwuese.” (Heb. 13:15) Gba u ityumbujôôgh yase ia pasen icighaniti u Yehova la ken igbar. Anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve kondo ato la ka ve wuese Aôndo sha iliam i sha ave. Mbakristu mba angev mbu gure ve la ka ve wuese Aôndo sha u ngeren ior uwashika shi pasen ve kwagh sha telefon kua mba ve nengen sha a ve la man mbavannya. Gba u se naan Aôndo nagh ku iwuese sha u pasen ior iti na shi yôôn loho u dedoo la, er tahav asev man agee a ase a lu la. Nagh asegh kura ku lu ku hemban doon cii.—Rom. 12:1; 2 Tim. 2:15.

13. Se mba ne ripoti i tom wase u pasen kwagh la sha ci u nyi?

13 Se mba ne Yehova iniav mbi iwuese a ishima yase sha ci u a doo se ishima. (Mat. 22:37, 38) Kpa ka i kaa a vese ér se na ripoti i tom wase u pasen kwagh la. Nahan ka ieren i nyi i doo u se lu a mi sha kwagh ne? Ripoti i se ne hanma uwer la kpa ka gbenda môm u se civir Aôndo yô. (2 Pet. 1:7) Or môm nana de henen ér gba u nana pase kwagh kpoghuloo sha u nana na ahwa kpishi sha m-bee u uweregh tsô ga. Ka nahan ve orpasenkwagh u Tartor u nan fetyô u eren tom u pasen kwagh kpoghuloo ga, sha ci u nan bee iyol shin nan ngu uange la, ka nana na miniti 15 tseegh kpa i vihi ga ye. Yehova ka a wuese uminiti mba orpasenkwagh u Tartor la nan ne la ér ka nagh ku hemban doon ku nan fetyô u nan un, shi tesen ér un doo nan ishima, shi ian i nan lu a mi i civir un la gba nan ishima je la. Mbacivir Yehova mba ve doo un ishima, mba mbamlu vev ve yange ve u eren un tom kpoghuloo la kpa ka ve fatyô u nan ripoti, vough er Mbaiserael mba lu u vea fatyô u nan un nagh ku taver ishe ga mbara kpa eren nahan. Shi ka i kohol ripoti i se ne asange asange la sha ripoti i mbagenev sha tar cii. Kwagh ne ka a wase nongo wase u wan agoyol sha er a va seer eren tom u pasen kwagh u Tartor la ken hemen yô. Ka ityôkyaa i i ne ve se pasen kwagh, se ne ripoti je la.

GBENDA U SE HENEN KWAGH LA MAN INIAV YASEV MBI IWUESE

14. Pase ityôkyaa i i ne ve i doo u se time sha gbenda u se henen kwagh la yô.

14 Er se hen akaa a ken jijingi a i er ken takerada u Levitiku ne, alaghga u lu henen wer, ‘Hegen ne m hemba kaven er i hii ve i we takerada u Levitiku ken Mkaanem ma Aôndo a ne i nger la.’ (2 Tim. 3:16) Nahan u hemba kangen ishima cii wer u lu wang sha ci u Yehova soo ér u lu wang yum ga, kpa a lu sha ci u a kuma u u civir un a ishima i môm. Alaghga kwagh u u hen ken ngeren mba uhar mban, sha kwagh u takerada u Levitiku la seer kenden isharen i u lu a mi i timen ken Ruamabera jimin cii la. (Ôr Anzaakaa 2:1-5.) Er msen shi hide nenge sha gbenda u u henen kwagh la. U soo wer Yehova a lumun nagh ku iwuese ku u ne un la je ka u henen a hen ga. Ka u de wer televishen u nengen shin anumbe a sha vidio shin anumbe a eren shin akaa a doon we u eren la a yange u u seer vesen ken mimii? Aluer ka nahan yô, alaghga u gbidye kwar sha mkaanem ma apostoli Paulu a er ken takerada u Mbaheberu la yô, a wase u kpishi.

U ngu veren Bibilo i henen man Mcivir u hen Tsombor hiihii ken uma wou kpa? (Nenge ikyumhiange i sha 14 la)

15, 16. Hii nan ve shighe u Paulu nger Mbakristu mba ve lu Mbaheberu washika la, a cia ve ashe ga?

15 Shighe u Paulu nger Mbakristu mba ve lu Mbaheberu washika la, a ôr kwagh a ve a cia ashe ga. (Ôr Mbaheberu 5:7, 11-14.) Apostoli la ôr ve kwagh wang. Yange kaa a ve ér ve “hingir mba ungwan tumbuluu.” Hii nan ve Paulu ôr kwagh a ve cia ashe ga? Yange lu dondon ikyav i dooshima u Yehova la, shi lu tesen ér kwagh u Mbakristu mba ve lu keren u waren sha u man atumba a ken jijingi tseegh la gba un ishima. Gba hange hange u se fa atesen a kiriki a Mbakristu la. Nahan kpa, gba u se ya “kwaghyan u taver” la keng ve, se vese ken jijingi se hingir Mbakristu mba vian ye.

16 Er Mbakristu mba ve lu Mbaheberu mbara ma ve vese ma ve kuma u tesen mbagenev la yô, gba u shi a tese ve a tese. Sha ci u nyi? Sha ci u ve palegh “kwaghyan u taver” la. Pine iyol you wer: ‘M ngu a mnenge u vough sha kwagh u yan kwaghyan u taver u ken jijingi la kpa? M ngu yan un kpa? Shin ka m palegh u eren msen shi henen Bibilo kpoghuloo? Aluer ka nahan yô, alaghga tsô ka gbenda u m henen kwagh la u lu zayol yee?’ Tom wase ka u pasen ior kwagh tseegh ga, kpa gba u se tese ve shi se gema ve vea hingir mbahenen.—Mat. 28:19, 20.

17, 18. (a) Hii nan ve i gbe u se yaan kwaghyan u taver u ken jijingi la hanma shighe? (b) Gba u se nenge kwagh u man msôrom cii zan mbamkombo la nena?

17 Adooga ka i lu se mbagenev kpishi ican u henen Bibilo. Kpa, Yehova kighir ior nav ér ve hen Bibilo, sha u nan ve ér ve ya ibo ken ishima ga. Nahan kpa, sea tsegha ayol a ase sha ci u Aôndo ica ia gba shin ica ia gba ga kpa, gba u se za hemen u yan kwaghyan u taver u ken jijingi la. Aluer se soo ser se za hemen u lun uicighanmbaiorov yô, gba hange hange u se eren kwagh ne.

18 Cii man se lu uicighanmbaiorov yô, gba u se timen ken Ruamabera zulee shi se eren kwagh u Aôndo a kaa ér se er la. Nenge ase kwagh u ônov mba Aron, Nadabi man Abihu, mba yange i wua ve sha ci u ve ‘va a usu ugen kposo, u i na ve zwa ga yô’ la. Alaghga ve er kwagh ne shighe u ve ma msôrom yô. (Lev. 10:1, 2) Nenge ase kwagh u Aôndo kaa a Aron ne. (Ôr Levitiku 10:8-11.) Ivur Bibilo la ngi kaan ér gba u mayange je se ma msôrom cii man se za mkombo u Mbakristu ga shinii? Hen ase sha atôakyaa ne: Se mba sha ikyev i Tindi ga. (Rom. 10:4) Ken ityar igen yô, anmgbianev asev ka ve ma msôrom akuma akuma shighe u ve lu yan kwaghyan la cii ve, ve mase zan mbamkombo ye. Shighe u i lu eren Paseka la, yange i ma wain kuma kôôpu unyiin. Shighe u Yesu ver iniongo i M-umbur la kpa, yange na mbaapostoli nav wain, u tile sha ityough ki awambe a na la, ve ma. (Mat. 26:27) Bibilo yange msôrom ma man karen ikyaa inya shin ma hunden. (1 Kor. 6:10; 1 Tim. 3:8) Shi adooga imoshima i Mbakristu kpishi ia yange ve kuaa u man msôrom cii ve eren akaa a ken jijingi ye. Nahan cii kpa, hanma tar yô, mlu u her la kaha, nahan kwagh u a hembe lun kwagh u vesen yô, ka u Mbakristu “[paven] icighankwagh kposo a kwagh u a lu ichighankwagh ga yô,” sha er vea lu uicighanmbaiorov mba eren ishima i Aôndo yô.

19. (a) Ka nyi i doo u se umbur sha kwagh u mcivir u hen tsombor man kwaghhenen u sha tseeneke laa? (b) Ka nyi u kange ishima u eren sha kwagh u lun wang laa?

19 Aluer u time ken Mkaanem ma Aôndo zulee yô, u zua a akaa a ken jijingi a doon tsung. Er tom a ityakerada man akaa agen a tôvon sha kwagh a u lu a mi la sha er Mcivir u hen Tsombor wou man kwaghhenen wou u sha tseeneke la una hemba doon yô. Seer fan Yehova man mbaawashima nav. Seer kporom ikyua a na. (Yak. 4:8) Er msen hen Aôndo er orpasalmi ngise wa icam nahan, ér: “Bughum ashe, m̱ nenge akaakpilighyol a ken atindiakaa a Ou la.” (Ps. 119:18) Mayange de peren atindi shi vendan akaawan a Bibilo ga. Kuran atindi a hemban doon, a Yehova, u “A lu icighan” la a we se la, shi eren “Icighantom u Loho u Dedoo u Aôndo” la kpoghuloo. (1 Pet. 1:15; Rom. 15:16) Lu wang ken ayange a bo a masejime ne. Yô, se cica cii se lu nen uicighanmbaiorov ken mlu wase cii, nahan se sue nen hemen u Yehova, u a lu icighan Aôndo la.

^ par. 6 Nenge ngeren u a lu sha peeji 30, ken Iyoukura i Disemba 1, 2007, a lu a itinekwagh ér, “Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La.”