Mnder u Yesu Shin Ku La—Ngu Se a Iwasen
“A nder.”—MAT. 28:6.
1, 2. (a) Ka nyi mbahemenev mba kwaghaôndo mbagenev yange ve soo u fana, man Peteru gema kaa ér nyi? (Nenge photo u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka nyi yange i na ve Peteru lu a ishimataver sha shighe laa?
YESU yange kpe, ayange nga kar kpuaa yô, nomsombaiorov mba vihin asema tsung va tagher kwagh a apostoli Peteru. Ve lu mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda, mba ve zua zwa ve wua Yesu la. Nomsombaiorov mban soo u fan kwagh ugen. Peteru yange bee orgen u gba iwan ken uya je yô angev, nahan ve soo u fan ape a zough a tahav mbu eren kwagh ne, shin or u a er kwagh shon ken iti i nan la. Apostoli ne kaa a ve sha ishimataver ér: “Ka ken iti i Yesu Kristu Ornasareti, u ne mande Un sha [kon], u Aôndo nder Un shin mbakpenev la, ka sha ci Na man or ne a til sha ishigh yenegh heen wanger wanger nahan ye.”—Aer. 4:5-10.
2 Cii man shighe ne yô, Peteru venda Yesu kwa tar. (Mar. 14:66-72) Lu nyi i na un ishimataver shighe u tile sha ishigh ki mbahemenev mba kwaghaôndo mbaraa? Icighan jijingi yange er tom u vesen ken a na. Heela tseegh ga, jighjigh u Peteru na ér Yesu nder shin ku la kpa yange na un ishimataver. Lu nyi i na ve apostoli ne na jighjigh taveraa ér Yesu nder shin kuu? Man er nan ve se kpa i doo u se lu a imba vangertiôr laa?
3, 4. (a) Lu unô i nder ve cii ve i va mase maren mbahenen mba Yesu? (b) Lu unô Yesu nder ve shin kuu?
1 Utor 17:17-24; 2 Utor 4:32-37) Orkpen ugen yange hide lu uma shighe u i gbihi un shin uwar, iyol na bende a akuhe a Elisha la je kpaa. (2 Utor 13:20, 21) Mbakristu mba tsuaa mbara na jighjigh a akaa a Ruamabera a er ne, er se kpa se ne jighjigh ser Mkaanem ma Aôndo ka mimi nahan.
3 Kwagh u mbakpenev vea hide a lu uma la lu mbahenen mba Yesu kwagh u he ga; yange i hii u nderen ior cii man i mar ve ye. Yange ve fa er lu Aôndo na profeti Eliya man Elisha tahav mbu eren imba ivande la yô. (4 Alaghga tsô, se cii se ôr kwagh u ior mba Yesu nder ve shin ku la nahan, doo se kpen kpen. A shi nan kpa, yange a kpiligh kwasecôghol ugen iyol shighe u Yesu nder wan na shin ku la. (Luka 7:11-15) Shighe ugen la, Yesu nder wankwase ugen u lun anyom 12. Nenge er yange a saan mbamaren mba wan kpe ve, ve lu zungwen la iyol kpishi, shi a kpiligh ve iyol er wan ve hide lu uma yô. (Luka 8:49-56) Shi nenge er yange a kpiligh ikpelaior iyol shighe u ve nenge a Lasaru lu duen shin uwar uma shi lu gbang gbang la.—Yoh. 11:38-44.
MNDER U I NDER YESU SHIN KU LA KAHA KPOSO
5. Mnder u Yesu shin ku la yange kaha a gbenda u i vande nderen mbagenev la nena?
5 Mbaapostoli yange ve fa er mnder u Yesu shin ku la kaha a gbenda u i vande nderen mbagenev la yô. Yange i nder ior mba tsuaa tsuaa mbara a iyol i inyam man awambe ne, nahan shighe kar yô, ve hide ve kpe. Kpa Yesu yô, i nder un a iyol i jijingi i ia fatyô u kpen ga yô. (Ôr Aerenakaa 13:34.) Peteru nger kwagh sha kwagh u Yesu kaa ér, “iyol Na yô, i wua i kpa i shi i na Un uma sha Jijingi.” Heela tseegh ga, “a yem Sha, ngu ken uwegh ku yanegh ku Aôndo, i gema mbatyomov mba Shaav man tahav kua agee i wa Un sha ikyev.” (1 Pet. 3:18-22) Yange i vande nderen ior sha ivande man sha gbenda u kpiligh iyol, kpa mnder u Yesu shin ku ne lu ivande i hemban cii.
6. Mnder u Yesu shin ku la yange bende a mbahenen nav nena?
6 Mnder u Yesu shin ku la yange bende a mbahenen nav sha gbenda u vesen. Kera lu kpenegh, er mbaihyomov nav na jighjigh la ga. Yesu lu uma, a hingir or u ken jijingi u ageegh, u orumace môm nana fatyô u eren un kwagh ga yô. Mnder u i nder un shin ku la yange tese wang ér ngu Wan u Aôndo, mbahenen mba fe nahan yô, saan ve iyol tsung, ve kera zungwe ga. Heela tseegh ga, mciem ma ve lu a mi la gema hingir ishimataver. Mnder u Yesu shin ku la lu kwagh u vesen ken awashima u Yehova kua loho u dedoo u ve lu pasen vangertiôr, yemen a mi sha ajiir a acaa la.
7. Ka nyi Yesu a lu eren nyiana, man ka mbampin mba nyi ve dugh sha kwagh ne?
7 Er se lu mbacivir Yehova yô, se fa wang ser Yesu yange lu di ityagheror tseegh tsô ga. Yesu ngu uma nyian, shi ngu hemen ken tom u u bende a hanma or shin tar ne yô. Er i lu Yesu Kristu a lu hemen sha, ken Tartor u Aôndo la yô, ica a gba ga tsô una bee a hanma iferkwagh shi una gema tar ua hingir paradiso, u ior vea lu uma ker gbem sha won yô. (Luka 23:43) Luun er i nder Yesu shin ku ga yô, ma se lu a ishimaveren ser kwagh môm ken akaa ne una er ga. Sha nahan yô, ka atôakyaa a nyi a ne ve se ne jighjigh ser yange i nder Yesu shin kuu? Mnder u Yesu shin ku la ngu se a iwasen nena?
YEHOVA TESE ÉR UN HEMBA KU AGEE
8, 9. (a) Mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda yange ve kaa ér i za kura uwar u Yesu sha ci u nyi? (b) Shighe u kasev va hen uwar u Yesu la, lu nyi i ere?
8 Yange mba woo Yesu kera yô, upristi mba tamen man Mbafarishi za kaa a Mat. 27:62-66.
Pilatu ér: “Tere, se umbur er Orcugh ne, er lu uma je, tsô kaa er: Ayange á kar atar, tsô Me shi Me nder. Yô, kaa, i̱ za kura uwar la doo doo zan zan sha iyange i sha utar la, sha u mbahenen Nav ve̱ de va iin Un, ve̱ kaan er, A nder shin mbakpenev man icugh i masetyô i̱ hemba i hiihii la ga.” Pilatu di gema kaa a ve ér: “Ne mba a mbakuran, yem, za kura nen u doo doo er ne fatyô yô.” Man lu kwagh u ve er vough je la.—9 Yange i za ii ikyom i Yesu shin uwar u i time ken vande, i tôô zege iwen i cir sha mi la. Lu ape mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda soo ér ikyom i Yesu i lu gbem sha won je la. Kpa lu mhen u Yehova la ga. Shighe u Maria Magedalena vea Maria ugen la ve za hen uwar u Yesu sha iyange i sha utar la, i menger iwen i yange i cir sha mi la sha, ortyom ugen gema tema sha i. Ortyom la va kaa a kasev mbara ér ve gbir ashe ken uwar la ve nenge er u lu ker gbilin yô. Ortyom la kaa ér, “Ngu heen ga, A nder.” (Mat. 28:1-6) Yesu lu uma!
10. Ka ikyav i nyi Paulu yange na i tesen ér Yesu nder shin kuu?
10 Akaa a yange er ken ayange a 40 la tese wang ér i nder Yesu shin ku. Apostoli Paulu va sav ôron kwagh ne, shighe lu ngeren washika na hen Mbakorinte la. A kaa ér: “Kwagh u vesen u mo kpaa m ngohol a ngohol m gem m ne ne yô: Kristu kpe sha asorabo ase er lu i nger ken icighanruamabera nahan. I ii Un, sha iyange i sha utar la yô, A nder er lu i nger ken icighanruamabera nahan. A ande hen Kefa, dondo sha mi yô, lu hen mba pue kar uhar. Shi A ande hen anmgbianev hemba deri utaan sha shighe môm je, ken ve yô, mba ve lu uma her zan zan hegen ve hemba ngeen, kpa mbagenev yô, kpe kera. Shi A ande hen Yakobu, man shi hen mbaapostoli cii kpaa. Ken masetyô cii yô, mo kpaa A ande hen mo er wan u i mar un kôgh nahan.”—1 Kor. 15:3-8.
ER I HII VE SE FE SER YANGE I NDER YESU SHIN KU YÔ
11. Yange i nder Yesu shin ku “er lu i nger ken icighanruamabera nahan” nena?
11 Ityôkyaa i hiihii i i ne ve se fe ser i nder Yesu shin ku yô, ka sha ci u i nder un shin ku “er lu i nger ken icighanruamabera nahan.” Mkaanem ma Aôndo yange ma tsengaôron kwagh u mnder u shin ku ne. Ikyav i tesen yô, Davidi yange nger ér Aôndo una undu or u hiihii “u i doo [un] a na la” shin uwar ga. (Ôr Pasalmi 16:10.) Sha iyange i Pentekosti u ken inyom i 33 la, apostoli Peteru pase ér ivur i i̱ er kwaghôron u profeti ne ngi ôron kwagh u Yesu. A kaa ér: “[Davidi] tsenganengen ken hemen a ôr kwagh u mnder u Kristu er, i undu Un shin Hade ga, iyol Na kpaa i nenge a mhee ga.”—Aer. 2:23-27, 31.
12. Ka unô yange ve nenge a Yesu shighe u nder shin ku laa?
12 Ityôkyaa i sha uhar i i ne ve se fe ser i nder Yesu shin ku yô, ka sha ci u shiada i ior kpishi yange ve er la. Ken atô u ayange 40 nahan, Yesu u i nder un shin ku la ande hen mbahenen nav ken sule u uwar na lu her la, kua sha gbenda u yemen Emou man ijiir igen kpaa. (Luka 24:13-15) Sha ashighe ne cii, a lam a ior asange asange, kua Peteru, man iniongoior kpaa. Shighe ugen la, Yesu u i nder un shin ku la ande hen ikpelaior i hemban 500 je kpaa! Se fatyô u hunan shiada i iorov kpishi, mba ve nenge a Yesu sha ashe a ve shighe u a nder la, er la ga.
13. Gbashima u mbahenen mba Yesu lu a mi la tese ér ve na jighjigh taveraa ér i nder Yesu shin ku nena?
13 Ityôkyaa i sha utar i i ne ve se fe ser i nder Yesu shin ku yô, ka gbashima u mbahenen nav tese sha u pasen kwagh u mnder u i nder un shin ku la. Er ve lu pasen kwagh u mnder u Kristu shin ku la sha gbashima yô, i tôv ve a ican shi i er ve ican shi i wua ve. Mnder u i nder Yesu shin ku la yange una lu kwagh u mimi ga Aer. 7:55-60.
nahan, Peteru ma cihi ma pase mbahemenev mba kwaghaôndo, mba ve kôr Yesu ihyom shi ve zua zwa ve wua un la ér i nder Yesu shin kuu? Lu sha ci u Peteru man mbahenen mbagenev mbara na jighjigh taveraa ér Yesu ngu uma, shi ngu hemen tom u Aôndo a soo ér i er la. Heela tseegh ga, mnder u i nder Yesu shin ku la na mbahenen nav vangertiôr ér ve kpa a va nder ve. Ikyav i tesen yô, Sefanu yange na jighjigh taveraa ér una kpe kpa a va nder un shin ku.—14. Er nan ve u ne jighjigh wer Yesu ngu uma?
14 Ityôkyaa i sha unyiin i i ne ve se fe ser i nder Yesu shin ku yô, ka sha ci u se mba a akav a tesen ér Yesu hingir Tor shi ngu hemen hegen, shi ngu Ityough ki Nongo na. Sha nahan yô, Kwaghaôndo u Mbakristu u mimi la ngu vesen seer a seer. Luun er i nder Yesu shin ku ga nahan, kwagh ne ma a lu erene? Jighilii yô, alaghga tsô ma se ongo kwagh na ga, luun er i nder un shin ku ga yô. Kpa se mba a atôakyaa a dedoo a nan jighjigh ér Yesu ngu uma, shi ngu hemen se ken tom u pasen loho u dedoo, u i lu eren sha tar cii la.
MNDER U YESU SHIN KU LA NGU SE A IWASEN
15. Er nan ve mnder u Yesu shin ku la a ne se ishimataver i pasen kwagha?
15 Mnder u Kristu shin ku la na se ishimataver i pasen kwagh. Mbaihyomov mba Aôndo er tom a hanma tumugh cii sha u yangen tom u pasen loho u dedoo ne kuma anyom 2,000 hegen. Ve er tom a mvende u vendan mimi man ilyahan man ikpelaior i toron asema man mbaatabam man ican i nyoon tsung man ku. Nahan kpa, ‘hanma ityumugh ki i var sha ci u vihin se iyol cii’ ki fatyô u yangen tom u pasen kwagh u Tartor shi geman ior hingir mbahenen la ga. (Yes. 54:17) Se mba cie ior mba Satan shin ikpan na ga. Yesu ngu a vese, ngu suen se, vough er a tende zwa nahan. (Mat. 28:20) Ityôkyaa ngi i se lu a mciem ga. Mbaihyomov asev vea nôngo nan nan kpa, vea fatyô u cirin se zwa ga!
16, 17. (a) Mnder u Yesu shin ku la tese ér hanma kwagh u Yesu er cii lu mimi nena? (b) Sha kwagh u Yohane 11:25 a ôr yô, ka tahav mbu nyi Aôndo a ne Yesu?
16 Mnder u i nder Yesu shin ku la tese ér hanma kwagh u yange ôr cii ka mimi. Paulu yange nger ér luun er i nder Kristu shin ku ga yô, jighjigh u nan u Mbakristu man kwaghpasen ve cii ma a lu gbilinkwagh. Or u timin sha akaa a ken Bibilo ugen nger ér: “Luun er i nder Kristu shin ku ga yô, . . . Mbakristu ma ve hingir abumeaior a a ne jighjigh a zege aie yô.” I nder Yesu shin ku ga yô, ngeren mba Ivangeli mbara ma ve lu di kwaghôron u vihin tsung, u sha kwagh u or u dedoo man u fan kwagh, u mbaihyomov nav wua un tsô. Kpa i nder Kristu shin ku, nahan tese ér hanma kwagh u ôr cii ka mimi, kua akaa a sha kwagh u ken hemen la kpaa.—Ôr 1 Mbakorinte 15:14, 15, 20.
17 Yesu kaa ér: “Mo M ngu mnder man uma kpaa; or u nana nam jighjigh yô, shin nana kpe kpaa, nana lu uma.” (Yoh. 11:25) Kwagh u Yesu ôr ne una kure kpee a bunde ga. Yehova na Yesu tahav mbu nderen mba vea za hemen vea na imôngo sha la shin ku tseegh ga, a na un tahav mbu va nderen ior ubiliôn ubiliôn mba vea ya dyako u tar la kpaa. Nagh ku Yesu ku ku paa se sha asorabo a ase la, man mnder na u shin ku la tese ér ku ua kera lu ga. Nahan kwagh ne taver se ishima u nôngon a hanma imeen cii shi lumun ku je kpaa, a mciem shio.
18. Mnder u Yesu shin ku la na se ibumun i nyi?
18 Mnder u Yesu shin ku la na se ibumun ér a ôr mba ve lu shin tar la ijir sha atindi a Yehova a doon tsung la. Shighe u Paulu lu lamen a nomso man kasev mba ken Atene u tsuaa la, a kaa ér: “[Aôndo] Aer. 17:31) Aôndo ver Yesu ér a lu Orjir, man se fatyô u lun a vangertiôr ser ijirôron na ia doo shi ia lu i sha dooshima kpaa.—Ôr Yesaia 11:2-4.
ver iyange i Una ôr tar cii ijir sha mimi, sha Or u A ver nan yô; sha kwagh ne yô, A na ior cii ikyav i mimi sha mnder u A nder Un shin mbakpenev la.” (19. Jighjigh u nan u se lu a mi ken mnder u Kristu shin ku la bende a vese nena?
19 Jighjigh u se ne mnder u Yesu shin ku la mgbegha se u eren ishima i Aôndo. Luun er Yesu na nagh sha ci wase shi a nder shin ku ga yô, ma se ze hemen u lun sha ikyev i isholibo man ku her. (Rom. 5:12; 6:23) Luun er Yesu nder shin ku ga yô, ma se fetyô u kaan ser: “Se gbaa yan nen akaa man akaa tsô, gadia kper se mba kpen.” (1 Kor. 15:32) Kpa se mba hembe veren ishima sha akaa a nan se msaanyol la ga. Er ma se er nahan la yô, ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la gba se kwagh tsung, shi a na se ityôkyaa injaa i eren hanma kwagh u Yehova a kaa cii.
20. Mnder u i nder Yesu shin ku la tese mhembe u Aôndo nena?
20 Mnder u Kristu shin ku la ka ikyav i tesen mhembe u Yehova wang ér, “Un ne mba ve lu keren Un la injar.” (Heb. 11:6) Yehova yange tese tahav man kwaghfan kpishi sha u nderen Yesu, nan un uma u kpen ga la Sha! Shi Aôndo tese kpaa ér un ngu a tahav mbu kuren uityendezwa Nav cii. Kwagh ne wa mkur u Aôndo una kure ityendezwa i a er ér “vor” shin tsombor u kwase la ua sôr ikyaa i sha kwagh u or u nan kom u hemen sha won cii la kpa ker. Yange gba u Yesu una kpe shi a nder un shin ku keng ve ityendezwa la ia kure ye.—Gen. 3:15.
21. Ishimaverenkeghen i mnder u shin ku la ngi u a iwasen nena?
21 U wuese Yehova sha ishimaverenkeghen i mnder u shin ku i bunden mayange ga, i a ne se la ga he? Ruamabera tôndo zwa ér: “Nenge, tenti u Aôndo ngu hen ior, Una tema a ve, vea lu nongoior Na, Aôndo iyol Na Una lu a ve. Una ese ve mliam sha ashe kera cii, ku ua kera lu ga, shin ijungwen shin mliam shin ican kpaa ia kera lu je ga, gadia akaa a tse la kar kera.” Ka apostoli Yohane yange i pase un kwagh u ishimaverenkeghen i doon tsung la ye, shi i kaa a na ér: “Nger, gadia akaaôron ne ka a jighjigh man ka a mimi kpaa.” Lu an nan na Yohane mpase u sha mnenge nee? Lu sha ikyev i Yesu Kristu u i nder un shin ku la.—Mpa. 1:1; 21:3-5.