YANGE mba eren Anita * batisema hingir Kwaseshiada yô, nom na hii u hendan a na kpoghuloo. Anita kaa ér: “Yange yangem u zan mbamkombo shi kaa ér iti i Aôndo tsô kpa m de teren ga. Yange mea ter iti i Yehova tseegh kpa ishima i vihi nomom a mo i pev.”

Anita lu a zayol u vesen ugen sha vegher u tesen mbayev nav la kpaa. A kaa ér: “Nomom yange yangem u civir Yehova hen ya wam. Lu u me fatyô u tesen mbayev av kwagh ken igbar shin zan mbamkombo a ve kpaa ga.”

Er kwagh u Anita ne a tese nahan, mba hen tsombor ka vea hendan a Orkristu yô, i taver nan kpishi u tilen sha mimi. Kape ka sea gba icôronuange shin wan a kpe se shin or u se vese nan nana saa ku shin or u hen tsombor wase nana undu Yehova ve i lu kwagh u ican kpishi u tilen sha mimi je la. Nahan ka nyi ia fatyô u wasen Orkristu nana za hemen u tilen sha mimi hen Yehova, shighe u nan tagher a mbamzeyol mban yôô?

Shighe u u lu tagher a atsan ne yô, ka nyi i doo u u ere? Apostoli Paulu kaa ér: “Gba u né lu a ishima i taver.” (Heb. 10:36) Kpa ka nyi ia wase u, u taver ishima?

Môm ken igbenda i vesen i ka se zua a tahav mbu wan ishima a atsan yô, ka sha u eren msen, shi suur sha Aôndo. Time ase sha ikyav i môm. Kwagh u vihin tsung yange er tsombor u Ana sha iyange i Hiitom ugen atetan. Nom na u ve er ivese kuma anyom 30 la gba ndiir tsô. Ana kaa ér: “Yange yar tom, maa kera kur ga, man yô, lu anyom 52 tseegh.”

Ana yange wa ishima nena? Yange hide hii tom u eren, nahan kwagh ne wase un sha ci u nôngo u nan ishima na cii sha tom ne, kpa kwagh ne bee a kwagh u nyoon tsung u er un la ga. A kaa wener: “Yange m pase Yehova er lum ken ishima la ken msen shi m zamber a na mer a wasem me wa ishima a ku u nomom u kpiligh mo iyol saa her la.” Nahan Yehova ungwa mbamsen nav kpa? A na jighjigh ér Yehova yange ungwa un. A kaa wener: “Bem u i lu Aôndo tseegh a ne la yange na pever mo iyol, nahan m kera hunde m ta ikyondo kera ga. M ngu a akperan sha kwagh u Yehova va nderen nomom shin ku la ga.”—Fil. 4:6, 7.

Un u a “ongo msen” la tôndo zwa ér una na mbacivir un hanma kwagh u una wase ve vea za hemen u civir un sha mimi her la cii. (Ps. 65:2) Kwagh ne seer taver jighjigh wou u nan ga he? A wase u, u nengen a ityôkyaa i i ne ve we kpa i gbe u u taver ishima la kpa?

Yehova ka a wase ior nav sha ikyev i nongo u Kristu. Ikyav i tesen yô, shighe u i lu tôvon tiônnongo u ken Tesalonika a ican kpoghuloo la, Paulu taver Mbakristu mban ishima, kaa ér: “Taver nen ayol a en asema, wasen nen ayol a en er ne lu eren nahan.” (1 Tes. 2:14; 5:11) Er Mbakristu mba ken Tesalonika mbara lu kôôsôô shi ve lu tesen dooshima shi wasen ayol a ve yô, ve fatyô u hemban zayol u kar jighjigh ve u nan la. Ve ver se ikyav i dedoo sha ishimawan ve la nyian, shi kwagh ne tese se kwagh u una fatyô u wasen se u wan ishima yô.

Aluer se ya ikyar kôôsôô a anmgbianev mba ken tiônnongo yô, kwagh ne una wase se se fatyô u “maan a maa ayol a ase.” (Rom. 14:19) Ka ken ashighe a ican je ka i hemba lun hange hange cii u eren nahan ye. Paulu iyolna yange ya atsan kpishi, kpa Yehova na un tahav mbu wan ishima. Ashighe agen, Aôndo yange a taver Paulu ishima tsung sha ikyev i mbananjighjigh mbagenev. Ikyav i tesen yô, shighe u Paulu tindi a ishughun hen anmgbianev mba ken tiônnongo u ken Kolose la, a ôr kwagh ve a kaa ér: “Ve surum ishima kpishi je.” (Kol. 4:10, 11) Mdoo u Paulu doo ve ishima la mgbegha ve u surun un ishima shi taver un ishima shighe u gba u vea er a na nahan la. Alaghga tsô, anmgbianev mba ken  tiônnongo wou vande suen we shi na u imba ishimataver ne.

Aôndo shi ver mbatamen ken nongo u Kristu kpaa sha u ve naan se iwasen yô. Nomso mba ve vie ken jijingi ne ka ve “hingir er ijiir i yeren ahumbe nahan, man er ijiir i yeren uraahumbe yô, er uikuwanmbamngerev hen ikpoghonya nahan yô, er mure u zegevande u ken tar u vôron kpishi yô.” (Yes. 32:2) Ka kwagh u surun se ishima er se fe ser anmgbianev mban kegh iyol u wasen se yô. Nahan shighe u u nyer ken ashighe a ican yô, za hen mbatamen. Vea wase u u za hemen u civir Yehova.

Nahan cii kpa, mbatamen vea fatyô u sôron mbamzeyol ou cii ga. Ve yina, mba di ior tsô, “inja i iyolough er [se] nahan.” (Aer. 14:15) Kpa msen u ka ve er sha ci wase la una fatyô u wasen se kpishi je. (Yak. 5:14, 15) Anmgbian ugen ken tar u Italia u yange ya ican a bouange ugen anyom kpishi yô kaa ér: “Dooshima u mbatamen tesem la, kua mnenge u ve za nengen mo fele fele la wasem u wan ishima.” U fatyô u seer zuan a iwasen hen mbatamen mba Yehova a ne se ne kpa?

Akaa agen kpa nga a se fatyô u eren sha u se taver ishima yô. Kwaghmôm yô, ka u zan hemen u veren ishima sha akaa a ken jijingi. Nenge ase ikyav i anmgbian ugen u lun anyom 39, iti na ér John, u yange i zua un a kyansa i i fe zuan ior a mi ga la. A kaa wener: “Yange vihim kpishi er gumor er mo nahan m gba angev mbun yô.” Hen shighe u John gba kyansa ne, wan na lu anyom atar tseegh tsô. John kaa ér: “Kwagh ne na yô, hingir u a lu kwase wam tseegh una nengen sha wan wase u kiriki ne, kua mo shi una tôôn mo a zaan a mi sha iyouci ye.” Twer u i er John la na yô, a vôr kpishi shi yav mbu zaan un iyol kpoghuloo. Kpa lu cii la ga. Ter u John va gba icôronuange ugen, nahan gba u un kpa a nengen sha a na.

Nahan John vea tsombor na nôngo a zege zayol ne nena? John kaa ér: “Er yange m vôr kpishi nahan kpa, m nenge mer tsombor wam za hemen u veren ishima sha akaa a ken jijingi her. Se zaan mbamkombo cii, shi se duen kwaghpasen hanma kasua, shi se eren mcivir u hen tsombor hanma shighe, hen shighe u i taver je kpaa.” Jighilii yô, John yange nenge wener kwagh u vesen u ka a wase se u wan ishima a hanma zayol cii yô, ka u zan hemen u eren akaa a ken jijingi. Ka kwaghwan u John a lu a mi sha ci u mba ve nyer ken ashighe a ican tsung je ne. A kaa wener: “Shighe u zayol a hii tan sha a we ve i kpiligh we iyol la ka una karen je maa, u gema henen sha dooshima u Aôndo a we man tahav mbu a ne u la. Yehova una fatyô u taver we ishima, er a taver mo nahan.”

Akperan nga ga, sha iwasen i Aôndo yô, se fatyô u wan ishima a atsan shin mbamlu mba taver tsung mba alaghga se tagher a mi hegen shin ken hemen la. Yô, se eren nen msen, se suur nen sha Yehova, shi se ya ikyar kôôsôô a anmgbianev mba ken tiônnongo wase shi se ker iwasen hen mbatamen mba ken tiônnongo, shi se za hemen u eren akaa a ken jijingi. Aluer se mba eren nahan yô, se lu eren sha mkaanem ma Paulu ma ma kaa ér: “Gba U Né Lu a Ishima i Taver” la vough.