1, 2. (a) Ka hange hange u Mbakristu vea civir Aôndo sha mimi sha ci u nyi, man kwagh ne gba zua a kwagh u lun paleghaa a akaa taregh la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Ka akaa a nyi ior kpishi ka ve tese ér a gba ve ishima, man akaa ne ka a va a nyi?

HANMA shighe cii ka i gba u Mbakristu mba mimi vea tile sha mimi shi vea wa ave sha akaa a tar ne ga, ka di sha shighe u i lu nôngon ityav tsô ga. Sha ci u nyi? Sha ci u mba ve tsegh ayol a ve u eren ishima i Aôndo la cii ve tôndo zwa ér vea civir un sha mimi shi vea soo un shi vea ungwan imo na. (1 Yoh. 5:3) Sea lu han shin sea due ken hanma tar shin ityô kpa, se soo ser se dondon atindi a Aôndo a perapera la. Se mba a kwagh môm u a hembe se u civir Yehova shi suen Tartor na sha mimi ga. (Mat. 6:33) Kwagh ne tese ér gba u Mbakristu vea wa ave sha ayôôso shin inyum i i nenge ken tar ne la ga. —Yes. 2:4; ôr Yohane 17:11, 15, 16.

² Ior kpishi ken tar ne nyian ka ve tese ér tar ve shin zwa ve shin ityô ve shin kwe u anumbegh u tar ve je kpaa hemba doon ve ishima cii. Kwagh ne ngu a va a gesa man ayôôso, shi ashighe agen je yô, i vihi ato je i hingir u haan awambe inya shin timin ikyuior je kpaa. Gbenda u ior ve nengen sha mbamzeyol  mban ne, a lu sha gbenda u doon shin u doon ga kpa, u a fatyô u benden a vese shin icombor yase sha ci u se mba ken tar ne. Er Aôndo a gbe se sha gbenda u se fa kwagh u vough man u vough ga la yô, alaghga akaa a ugomoti mba uumace ve tsough u eren la aa doo se ga. (Gen. 1:27; Dut. 32:4) Shighe u kwagh a lu nahan yô, se er nena? Aluer se wa ikyô ga yô, se ngôôr wan ave sha ayôôso man mbamzeyol mba taregh ga.

3, 4. (a) Mbakristu mba we ave sha ayôôso a taregh ga sha ci u nyi? (b) Ngeren ne una time sha nyi?

³ Shighe u ayôôso a dugh yô, alaghga ugomoti vea tuur ior ér ve sue tar ve. Kpa Mbakristu yô, vea fatyô u eren nahan ga. Se mba we ave sha ayôôso a patii a tar ne ga, shi se mba nenge ityav kpaa ga. (Mat. 26:52) Se mba lumun ser i mgbegha se se sue vegher môm u tar u Satan ne, ser a hemba doon a ugen ga. (2 Kor. 2:11) Er se lu ior i tar ne ga yô, se mba we ave sha ayôôso a tar ne cuku ga.—Ôr Yohane 15:18, 19.

⁴ Nahan kpa, er se yen yô, alaghga se mbagenev se lu nôngon ser se dugh ieren i mbavia a mbavia i yange se lu a mi la ken a vese kera. (Yer. 17:9; Ef. 4:22-24) Sha nahan yô, ngeren ne una time sha akaawan agen a a wase se, se de ieren ne yô. Shi se time se fa er se fatyô u tsaase imoshima yase sha er se sue Tartor u Aôndo sha mimi yô.

5, 6. Yesu yange er nan sha kwagh u mpav u lu hen atô u ior mba ken uipaven mba tar u lu ker la, man lu sha ci u nyi?

⁵ Aluer ma kwagh er man u fa kwagh u u er sha mi ga yô, er kwagh sha kwaghfan sha u pinen iyol you wer, ‘Luun er ka Yesu nahan, ma a er nena?’ Yesu yange lu ken tar u u lu a uipaven kposo kposo yô; lu Yudia man Galilia man Samaria, kua uipaven mbagenev. Bibilo tese ér ayôôso lu hen atô u ior mba ken uipaven mban. (Yoh. 4:9) Shi ayôôso lu hen atô u Mbafarishi man Mbasadushi (Aer. 23:6-9), man hen atô u ior a mbangoholkpandegh (Mat. 9:11), kua hen atô u mba ve ngohol ityesen sha ikyev i Mbayuda mba ve tesen kwaghaôndo la, man mba ve ngohol ga la. (Yoh. 7:49) Sha ayange a mbaapostoli la, Mbaroma hemen Mbaiserael, man kwagh ne vihi ve pev. Er Yesu pasen kwaghaôndo u mimi shi tesen ér myom due hen Mbayuda nahan kpa, mayange taver mbahenen nav ishima ér ve eren ayôôso ga. (Yoh. 4:22) Kpa a gema a tese ve ér mbawanndor a ve cii ve doo ve ishima.—Luka 10:27.

⁶ Yesu yange lumun a ieren i Mbayuda nengen ér ve hemba mbagenev la ga sha ci u nyi? Sha ci u un man Ter na cii mba te ikyaa a ma nongo shin tar ne sha kwagh u ayôôso a mbavia a mbavia ga. Shighe u Yehova gba or man kwase sha ikyev i Wan na la, awashima na lu u ve mar ve iv tar cii. (Gen. 1:27, 28) Aôndo yange gba uumace sha gbenda u vea fatyô u maren ior atô kposo kposo yô. Yehova man Yesu cii mba nengen ma ikyurior shin ma tar shin ma zwa môm ér u hemba ugen ga. (Aer. 10:34, 35; Mpa. 7:9, 13, 14) Gba u se dondo ikyav ve i dedoo la.—Mat. 5:43-48.

7, 8. (a) Ka sha ikyaa i nyi i gbe u Mbakristu vea tese vegher u ve til? (b) Ka nyi i gbe u Mbakristu vea fa sha kwagh u sôron mbamzeyol mba uumace laa?

⁷ Nahan cii kpa, sha kwagh u hementor la yô, gba kpee u se ta ikyaa a Yehova. Ayôôso yange hii van sha kwagh ne ken Eden shighe u Satan kaa ér Yehova kuma u hemen ga la. Nahan, hegen gba u hanma or cii nana tese ér nan na jighjigh ér gbenda u Aôndo a eren akaa la hemba doon a u Satan, shin u Satan la hemba.  Mimi je, u te ikyaa a Yehova sha u kuran atindi a na shi dondon igbenda na, palegh u eren kwagh u u nenge i doo u cii la kpa? U nenge wer ka Tartor na tseegh ua sôr mbamzeyol mba uumace kpa? Shin u na jighjigh wer uumace vea fatyô u hemen ayol a ve?—Gen. 3:4, 5.

⁸ Ka mbamlumun mba u na sha mbampin mban la vea tese kwagh u u ôr a ior shighe u ve pin u mnenge wou sha akaa a van a ayôôso la ye. Mbapatii man mba nôngon kwagh sha ci u ior kua mba nôngon ér vea va a mbamgem ndera nôngon ér vea sôr akaa a a ve a mpav la, ka kwagh u nyian a mi ga. Alaghga vea lu eren akaa ne a awashima u injaa ase je. Nahan cii kpa, Mbakristu yô fa ér ka Tartor u Aôndo tseegh ua fatyô u sôron mbamzeyol mba uumace shi eren kwagh a ior sha mimi ye. Nahan gba u se wa hanma kwagh sha ikyev i Yehova. Shi bee kera yô, aluer hanma Orkristu nan ngu hanger ér i er kwagh u nan hen ér a hemba doon la yô, ica a gba ga tsô mpav una va ken atôônanongo a ase.

9. Sha ayange a mbaapostoli la, lu zayol u nyi lu ken tiônnongo u ken Korinte la, kpa lu nyi apostoli Paulu kaa ér i er, sha u sôron zayol ne?

⁹ Nenge ase kwagh u Mbakristu mbagenev sha ayange a mbaapostoli la yange ve er sha kwagh ugen u va a mpav ken tiônnongo la yô. Ior mbagenev ken Korinte lu kaan ér: “Mo m ngu or u Paulu, mo di m ngu or u Apolo, mo yô, m ngu or u Kefa, mo ne yagh yô, m ngu u Kristu.” A lu nyi je i va a zayol ne kpa, kwagh ne na apostoli Paulu ishimavihin. Nahan a pine ér: “I pav Kristu shinii?” Yange i sôr mhen u va a mpav ne nena? Paulu wa Mbakristu mbara kwagh ér: “M ngu zamber a ven anmgbianev, ken iti i Ter wase Yesu Kristu mer: Ne cii, lu nen zwa môm, mbampav ve̱ de lu her a ven ga, kpa zua nen, lu nen ishima i môm man mhen môm kpaa.” Nahan nyian kpa, gba u mpav una lu ken tiônnongo u Kristu sha gbenda môm tsô kpaa ga.—1 Kor. 1:10-13; ôr Mbaromanu 16:17, 18.

10. Apostoli Paulu yange tese er i gbe u Orkristu nana za hemen u palegh ayôôso a ken tar ne la nena?

¹⁰ Paulu yange wa Mbakristu mba i shigh ve mkurem la kwagh ér ve hemba veren ishima sha tar ve u Sha la, i de lu sha akaa a taregh ga. (Fil. 3:17-20) * Yange gba u vea lu mbaôronkwagh sha ci u Kristu. Mbaôronkwagh sha ci u tar ve, mba we ave sha akaa a ken tar u i tindi ve ker la ga. Ka tar ve, ve lu suen ye. (2 Kor. 5:20) Mbakristu mba ve lu a awashima u va lun shin tar la kpa ka mbayandyako u Tartor u Aôndo, nahan aluer mba wan ave sha ayôôso a ken tar ne yô, a doo ga.

11, 12. (a) Aluer se soo u zan hemen u suen Tartor u Aôndo sha mimi yô, ka ieren i nyi i gbe u se palegha? (b) Ka zayol u nyi Kwasekristu ugen yange tagher a mini, man yange nôngo a zayol ne nena?

¹¹ Ken ityar kpishi, ior ka vea lamen zwa môm, shi aeren a ityôô a ve kpa a zua shi vea due ijiir i môm yô, ve hemba zuan kpian. Ashighe kpishi ka ve taan ihyagh a ijiir i ve dugh her la. Kpa gba u se de ser ieren ne i vihi se ga. Gba u se gema gbenda u se henen kwagh la, shi se tsaase imoshima yase sha er se za hemen u tilen paleghaa sha hanma vegher cii yô. Se er kwagh ne nena?

¹² Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian u kwase ugen u i yer un ér Mirjeta * la. Un due ken tar u ngise i yilan u ér Yugoslavia la. Yange vese hen ijiir i i kôr  ior mba ken tar u Serbia ihyom yô. Kpa va fe ér Yehova ka u sangen a sange ga, shi ka Satan a ne ve ior ve lu a ieren i mbavia a mbavia yô, a nôngo sha afatyô na cii ér una dugh ieren ne ken a na kera. Nahan kpa, shighe u ayôôso pev hen ningir na la, Mirjeta hide kôr ior i Serbia ihyom kpoghuloo, je yô i taver un kpishi u pasen ve kwagh. Kpa a nenge ér aluer un tema a tema yô, mayange ihyom ne ia tsa a bee ken a na ga. Nahan a sôn Yehova ér a wase un una bee a ihyom ne ken a na tseegh ga kpa shi una seer eren tom u pasen kwagh sha er una kuma u lun pania yô. A kaa wener: “M nenge mer, kwagh u a hembe wasen mo cii yô, ka u nan ishima sha tom u pasen kwagh la. Ka mea due kwaghpasen yô, m nôngo m tesen ior dooshima er Yehova nahan. Kwagh ne na yô, mnenge u kpeegh la bee ken a mo.”

13. (a) Ka nyi kwagh yange i na anmgbian u kwase ugen ishimavihini, kpa gema er nena? (b) Ka nyi kwagh se fatyô u henen ken kwagh u Zoila laa?

¹³ Nenge ase ikyav i anmgbian ugen u i yer un ér Zoila la kpaa. I mar un ken tar u Mexico, kpa gem ze mbamkombo hen tiônnongo ugen hen veghertar u Yuropa, ape a yem twev la. A kaa wener, ken tiônnongo ne, anmgbianev mbagenev mba ve due hen ityar igen ken Latin Amerika yô, ve lamen sha tar na man aeren a ityôô a ve kua ityogholough vev dang dang. Luun er ka we yô, ma u er nena? Kwagh ne yange a doo Zoila ga, er a lu we kpa a doo u ga nahan. Kpa a er kwagh sha inja kpishi, a sôn Yehova ér a wase un una bee a hanma mnenge u kpeegh u lu un ken ishima la cii. Se na jighjigh ser mbagenev ken a vese mba nôngon a imba zayol ne her. Se soo ser mayange se ôr shin se er kwagh u una tese ér nongoior ugen hemba doon a ugen ga. Shi se soo ser se va a mpav hen atô wase shin hen atô u ior mbagenev ga.—Rom. 14:19; 2 Kor. 6:3.

14. Mbakristu vea er nan ve vea tsaase imoshima ve sha kwagh u or soon tar u nan shin kwagh u mbavia a mbavia laa?

¹⁴ Gbenda u i yese u la na yô, u hemba soon tar wou shin ijiir i u dugh laa? U ngu a imba mnenge ne ken a we here? Doo u Mbakristu vea lumun ér mdoom ma tar ve ma na ve u nengen mbagenev sha gbenda u kpeegh ga. Kpa aluer u nenge wer u ngu a mnenge u kpeegh sha ior mba ken ityar igen shin aeren a ve shin ijô ve gayô kwavyolough ve her di ye? Aluer kwagh ngu nahan yô, gbidye kwar sha gbenda u Yehova a nengen kwagh u or soon tar u nan man kwagh u mbavia a mbavia la, nahan a wase u kpishi je. U fatyô u tôôn shighe u Mcivir u hen Tsombor shin kwaghhenen u sha tseeneke wou la tôvon sha kwagh ne kua atineakaa agen a a gbe a zough sha mi la. U er nahan yô, a wase u kpen kpen. Shi sôn Yehova wer a wase u, u lun a mnenge na sha ikyaa ne.—Ôr Mbaromanu 12:2.

15, 16. (a) Shighe u se lu civir Yehova sha mimi yô, ior mbagenev vea er nena? (b) Mbamaren vea wase mbayev vev vea za hemen u civir Aôndo sha mimi nena?

¹⁵ Se soo ser se civir Yehova a imoshima i dedoo, nahan ashighe agen ka se lu kposo a mba se eren tom ijiir i môm shin se ze makeranta môm shin ve we ndor a vese gayô ve lu anmgbianev asev la. (1 Pet. 2:19) Nahan cii kpa, gba u se due kposo keng a bunde ga! Shighe u tar u ker se ihyom yô, i de kpiligh se iyol ga, sha ci u Yesu vande kaan ér kwagh a va lu nahan. Mbahendan a vese kpishi kav kwagh u Orkristu lun paleghaa a tar la ér ka kwagh u hange hange ga. Nahan kpa, se yô kwagh ne ka se zegekwagh u numben a mi ga.

¹⁶ Cii man se civir Yehova sha mimi yô, gba u se tile dông zum u se tagher a akaa a tan se mciem iyol yô. (Dan. 3:16-18) Mcie u cian or la una fatyô u benden a  hanma or cii, hemban je yô, agumaior. Aluer mba kaan a mbayev ou ér ve civir tuta shin ve er uniôngon mba civir tar yô, wase ve fese je. Tôô shighe u ne lu eren Mcivir u hen Tsombor la wase ve ve kav akaa ne sha er vea tile dông shighe u ve tagher a mi yô. Wase ve ve pase akaa a ve ne jighjigh a mi la wang man sha icivir kpaa. (Rom. 1:16) Shi u fatyô u seer wasen mbayev ou sha u za lamen a atica a ve sha akaa ne, aluer ka hange hange yô.

17. Ka ieren i nyi i doo u se paleghaa, man ka sha ci u nyi?

¹⁷ Sha mimi yô, alaghga se soo aeren a ityô yase shin zwa wase shin kwaghyan u hen tar u i mar se ker la. Nahan kpa, gba u se palegh ieren i nengen ser “kwagh wase hemba doon” la. Hanma kwagh yô, Yehova gba un ngu ker atô kposo kposo sha ci u mkpeyol wase. (Ps. 104:24; Mpa. 4:11) Sha nahan yô, doo u se hanger ser ma gbenda môm u eren kwagh hemba doon a ugen ga.

18. Aluer se mba nengen ior er Yehova nahan yô, ka averen a nyi se zua a mini?

¹⁸ Aôndo soo ér ior cii ve va zua a mfe u vough u mimi la, nahan ve zua a uma u tsôron. (Yoh. 3:16; 1 Tim. 2:3, 4) Ior ka vea due a mbamhen mba ve lu kposo a mba asev je kpa sea kegh iyol u lumun ve yô, kwagh la a wase se shi se za hemen u lun ken mzough. Er se lu civir Yehova sha mimi ne, gba u se palegh u wan ave sha ayôôso a tar ne. Se mba suen ma nôngo, geman kôron ugen ihyom ga. Se sugh Yehova kpishi er a wase se u palegh ihyagh man mpav kua gesa u a dumbur ken tar u Satan ne yô! Yô, se kange nen ishima u lun bem bem a ior vough er orpasalmi nahan. A nger ér: “Nenge, aluer anmgbianev vea tema imôngo, ishima ve ia lu i môm yô, á doo yum á hôm kpaa.”—Ps. 133:1.