YANGE i marem ken kpentar u Queensland, ken tar u Australia ken inyom i 1955. Ica i gbe ga yô, mama wam Estelle hii u henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova. Inyom kar yô, i er un batisema, shi anyom 13 nga kar yô, baba wam Ron, kpa ngohol mimi. Yange i erem batisema ken kpentar u Queensland ken inyom i 1968 la.

Hii shighe u m lu iyev la je, m soo takerada u ôron shi kwagh u henen zwa ugen kpa a doom. Yange sea zaan zende yô, i taver mbamaren av kpishi er i hii ve m lu kenger akaa sha gbenda ga, kpa m tema m lu ôron takerada shin ijime i mato yô. Kpa er m soo takerada u ôron yô, kwagh ne wasem ken makeranta kpishi. Shighe u m zaan kôleeji ken gar u Glenorchy, ken kpentar u Tasmania u u lu ken icile la, m zua a uiyua kpishi ken makeranta.

Nahan kpa, shighe va kuma u me tsua kwagh u vesen yô. Yange i nam ian i zan yunivasiti gbilin, nahan gba u me tsua u zan shin zan ga. Er m soo takerada u ôron kua kwaghhenen nahan kpa, doom kpishi er ngôm wasem u hemban soon Yehova yô. (1 Kor. 3:18, 19) Nahan mbamaren av kpa mba lumun ér m de ze yunivasiti ga yô, m de kwagh u makeranta, m za hii tom pania ken uwer u Janawari inyom i 1971, shighe u m lu anyom 15 shi m bee kôleeji la.

 Ken anyom a anigheni a a dondo la cii, m lu eren tom pania hen kpentar u Tasmania. Shighe u m lu eren tom pania la, m vôso wankwase Tasmania ugen u doo kwase kpishi yô, iti na ér Jenny Alcock, maa se za hemen u eren tom u ikpur pania hen geri u Smithton man Queenstown anyom anyiin.

Ken inyom i 1978 la, se za mkohol u ityar ityar sha kwa u hiihii ken tar u ken won, hen gar u Port Moresby, ken tar u Papua New Guinea. Zan zan nyian kpa, m ngu umbur kwaghôron u anmgbian u eren tom u mishen ugen yange na ken zwa u Hiri Motu yô. Er m kav kwagh môm u i lu ôron la ga nahan kpa, kwaghôron na la mgbegham u hingir ormishen, shi henen ijô igen, shi nan akaaôron er ormishen la nahan. Er m soo kwagh u ijô yô, m mase kaven er me er tom a ijô i i m fa la u civir Yehova yô.

Kwagh gema er u kpiligh se iyol yô, se mba hidi se mba yemen ken Australia yô, i kaa a vese ér se za er tom u mishen ken icile i Funafuti, ken tar u Tuvalu, u ngise i yilan ér Icile i Ellice la. Nahan ken uwer u Janawari, inyom i 1979 la, se za nyôr hen ijiir ne. Tar u Tuvalu la cii, lu a mbapasenkwagh mba ve er batisema yô utar tseegh.

Yange lu se ican u henen zwa Tuvalu kpishi. Takerada môm lu ken zwa ne ga, lu di mgem u Bibilo u “Ikuryan i He” la tseegh. Dikishenali i môm kpa lu ken zwa ne ga shi ma ijiir i môm kpa i tesen zwa ne her ga, nahan se kure ikyaa ser hanma iyange yô, se hen ati a ken zwa ne 10 shin 20 nahan. Kpa ica gbe ga yô, se kav nahan ser ati a se lu henen la kpishi, se fa inja i a ga. U tesen ikyav yô, yange se soo u pasen ior ser doo u civir azôv ga, kpa se gema se lu kaan a ve ser, ve de u eren tom a mbaanar mba karen myohom kua igbough i tuur zenden! Nahan kpa gba u se hen zwa la, sha er se za hemen u henen kwagh a ior kpishi mba se hii u henen Bibilo a ve la yô. Sha nahan yô, se za hemen u henen zwa la. Anyom nga kar yô, orgen u yange se hii Bibilo i henen a na yô, kaa a vese ér: “Doo se kpishi er ne fe zwa wase hegen nahan.” Sha hiihii la, se kav kwagh u ne ôron la ga!”

Nahan kpa, kwagh ugen ngu u yange wase se u henen zwa ne fele fele yô. Er uya lu mba se kôr haya her ga yô, se za lu vea tsombor ugen u ve lu Mbashiada mba Yehova yô, hen zongo u ior hemba teman ya her kpishi yô. Kwagh ne na yô, se lamen zwa Tuvalu ne sha hanma shighe cii shi se hoghor a uma u hen ijiir la kpaa. Er yange se kera lam zwa Buter ga anyom ngee yô, lu inja ér zwa Tuvalu ne hingir zwa wase kpôô kpôô nahan.

Ica gba ga je maa, ior kpishi hii u soon mimi u se lu pasen ne. Nahan kpa ka takerada u nyi jim se tôô se hen Bibilo a ve? I lu a gber takerada wase môm ken  zwa ne ga. Vea henen kwagh sha tseeneke ve nena? Shin aluer ve va hii u van mkombo yô, ka atsam a nyi vea gberen, ka ityakerada i nyi vea eren mkombo a mi, man vea waan agoyol sha mbamkombo nena? Vea er nan ve vea za hemen vea ar sha iaven i eren batisema? Yange gba u a wase mbaasemaamimi mban vea zua kwaghyan u ken jijingi ken zwa ve! (1 Kor. 14:9) Tsô se gba pinen ser: ‘A tsa a gber ityakerada yase ken zwa Tuvalu, u ior mba ve lamen u cii kpa kuma 15,000 ga ne je kpa?’ Yehova yange na mlumun sha mbampin asev mban sha ci u atôakyaa ahar: (1) A soo ér i pase Mkaanem nav i ar “hen ityar i hen kpe u zegemnger i ken ica” la, shi (2) a soo ér ior mba tar u nengen ve ér mba “atereghaior man atsanaior” la, ve suur sha iti na.—Yer. 31:10; Sef. 3:12.

Ken inyom i 1980 la, afishi a branci kaa a vese ér se za er tom u geman kwagh, man lu tom u se nenge ser se kuma u eren u cuku ga yô. (1 Kor. 1:28, 29) Sha hiihii la, se yam mashin u tse u gberen ityakerada vea gomoti sha er se gberen ityakerada i eren mbamkombo asev a mi yô. Shi yange se gema takerada u The Truth That Leads to Eternal Life la ken zwa Tuvalu shi se gber u sha mashin ne. Ka m umbur er yange se nôngo kwagh kpoghuloo sha shighe u iceenyolough, ser se gber ityakerada la cii sha ave, shi inki i huma kpishi la. Hen shighe ne, usu u latriki lu ga!

Tom u geman kwagh ken zwa Tuvalu ne lu kwagh u ican kpishi, sha ci u ityakerada i ia wase se ken tom ne vese ga. Nahan kpa, ashighe agen se zua a iwasen ape se ver ishima ser se zua a mi ga yô. Iyange igen pepe nahan se za hen ya u orgen u hendan a vese kpoghuloo yô. Orya u wa kaven ishigh, u tesen tica ne, kaa a vese ér iyange i môm se de kera ve hen ya na ga. Maa a kaa ér: “M soo di u ôron ne kwagh ne tsô. Ne mba gem ityakerada yen la sha gbenda u ior ve lamen ken zwa wase ga. Gbenda u ka ne ôr kwagh la se mba fe lamen nahan ken zwa Tuvalu ga.” M pine ior mbagenev kwagh ne shi ve kpa ve ôr nahan. Kwagh ne na yô, se nyôôso gbenda u se geman kwagh la. Nahan kpa, kpiligh mo iyol er Yehova wase se sha ikyev i or u hendan a vese u a shi nan kpa ôron ityakerada yase la yô!

Takerada u hiihii u se hii gberen ken zwa Tuvalu  nan ior yô, lu kwatakerada u lôhôn ior M-umbur u ku u Yesu. U dondon yô, lu Abaver a Tartor Namba 30 la. Yange i due a trak ne ken zwa Tuvalu shighe môm a u ken zwa Buter la. Yange saan se iyol kpishi er ior i Tuvalu hingir u zuan a ityakerada ken zwa ve yô! Shighe kar yô, shi se gber antyakeradav kua ityakerada i vesen je kpaa ken zwa Tuvalu. Ken inyom i 1983 la, branci u tar u Australia hii u gberen magazin u Iyoukura u lun peeji 24 ken zwa Tuvalu. Yange i gber un ken atô u hanma iwer itiar. Nahan ior i Tuvalu soo umagzin kua ityakerada ne kpa? Er ior i Tuvalu soo takerada u ôron yô, ityakerada yase samber wuee. Hanma kwa u yange sea due a takerada u he yô, i yôô sha abaver sha ityôgh ki redio ki gomoti, shighe gen je yô, i hii u nan abaver sha kwagh u i! *

Yange se hii tom u geman kwagh ne a takerada man biro. Sea been yô, se gber sha ikyekye kwa kimbir kimbir cii ve se mase tindin a mi shin afishi a branci u Australia la sha u za gberen ye. Kwa ugen la, branci kaa a anmgbianev mba kasev uhar ér ve nyôr a kwagh u i gema ken zwa Tuvalu yô, sha kômputa shin er ve fa zwa la ga nahan kpaa. Yange ve nyôr a kwaghgeman ne sha kômputa kwa har, maa se tôô u hiihii la, se kar sha u sha uhar la. Kwagh ne na yô, akaa a i nger sha mi ga la kera vese ga. Nahan branci a sôr asember vough vough shi a wa ufoto, una been yô, a tindi se a mi, se a nengen sha mi a been yô, se hide se tindi ve a mi sha u za gberen.

Sha kpôô yô, akaa gema hen shighe ne! Sha ayange ne mbagemankwagh ka ve eren tom ne sha kômputa jighilii. Ashighe kpishi, ka hen ijiir i mbagemankwagh ve eren tom la ka i sôr asember a kwagh u i gem la vough vough shi i wa ufoto sha mi, maa i mase tindin a mi hen branci u gberen ityakerada la sha Intanet ye. Or kera torough zan hen postu ofiisi sha u za tindin a kwagh u i gem la ga.

Shighe kar yô, i na se ityom kposo kposo hen haregh u icile ne. Ken inyom i 1985 la, i kaa ér se za er tom shin afishi a branci a tar u Samoa, maa se mough hen Tuvalu se yem ker. Se mba za nyer yô, se za hemen u eren tom u geman kwagh ken zwa Tuvalu la shi wasen tom u geman kwagh ken zwa Samoa man Tonga kua Tokelau. * Ken inyom i 1996 la, shi i kaa ér se za er imba tom ne ken branci u Fiji. Hen branci u Fiji ne di, se wase tom u geman kwagh ken zwa Fiji man Kiribati man Nauru man Rotuma man Tuvalu.

Ka mea hen sha gbashima u anmgbianev mba geman ityakerada yase ka ve tese sha tom ve la nahan i kpiligh mo iyol kpishi. Tom ne ngu ican shi ka u na or nan vôr. Nahan cii kpa, sar anmgbianev mba eren tom sha mimi mban u kuren awashima u Yehova u i pase loho u dedoo “hen hanma ikyurior man hanma nongo man hanma zwa man hanma nongoior” la. (Mpa. 14:6) U tesen ikyav yô, cii man i hii geman magazin u Iyoukura ken zwa Tonga yô, yange m za lam a mbatamen mba ken Tonga cii, nahan m pine ve ior mba a fatyô u tsaase ve, vea gema kwagh yô. Ortamen ugen u lu ormakanik, u eren tom na zuan a inyaregh kpishi yô, kaa ér kpernan je una de tom na la, i va tsaase un una geman kwagh. Kwagh u anmgbian ne er la taver mo ishima kpen kpen, gayô lu a tsombor man fa ape una de tom ne ve una zuan a inyaregh  ga. Kpa Yehova nenge sha na kua tsombor na, a za hemen u eren tom u geman kwagh la anyom imôngo.

Anmgbianev mba ve lu Mbahemenev mba Shin Itine la kpa ka ve er tom sha gbashima sha er ior mba ken hanma zwa cii vea zua a ityakerada ken zwa ve, kua ken ijô i kiriki je kpaa vough er anmgbianev mba geman kwagh mbara nahan. U tesen ikyav yô, shighe ugen la i pine ér zwa Tuvalu nahan kuma u a za hemen u geman ityakerada ker je kpa? Zum u m ôr mlumun u Mbahemenev mba Shin Itine na sha mpin ne yô, m zua a ishimataver kpishi, gadia ve nger ér: “Se nenge a ityôkyaa i môm i se kaa ser i de u geman kwagh ken zwa Tuvalu ga. Er ior mba lamen zwa u Tuvaluan ve ngee ve kom sha ijô igen ga nahan kpa, gba u vea za hemen u ungwan loho u dedoo ne ken zwa ve.”

Ken inyom i 2003 la, i mough a mo man kwase wam Jenny ape se lu eren tom vea Gbaatom u Kwaghgeman ken branci u Fiji la, i va a vese ken Patterson, ken kpentar u New York, ér se va er tom vea Gbaatom u Nengen sha Tom u Kwaghgeman. Lu inja er awashima wase kure vough nahan! Se hingir u eren tom imôngo vea anmgbianev mba ve suen tom u geman ityakerada yase ken ijô kpishi yô. Ken anyom a ahar man kwagh, a se lu eren tom vea Gbaatom u Nengen sha Tom u Kwaghgeman la, i tindi se ken ityar kposo kposo ér se za tsaase mbagemankwagh.

Ka sha mi, de m hide m ôr ne ase kwagh u mitin i injaa i m ter ken mhii u ngeren ne la. Ken inyom i 2000 la, Mbahemenev mba Shin Itine nenge ér doo u a er kwagh u una wase mbagemankwagh sha tar cii yô. Cii man shighe la yô, mbagemankwagh kpishi i lu a tsaase ve u geman kwagh ga. Yange se mba been mitin i se nyôr vea Kômatii u Nengen sha Kwaghngeren la yô, Mbahemenev mba Shin Itine kaa ér i tsaase mbagemankwagh mba sha tar cii. Ityesen i gba u na mbagemankwagh la lu u tsaase ve u kaven zwa Buter shi fan igbenda kposo kposo i geman kwagh man er vea eren tom ken mzough yô.

Ka nyi i dugh ken ityesen i i ne mbagemankwagh cii laa? Kwagh u hiihii yô, gbenda u se geman ityakerada yase hegen la seer doon. Shi hegen ne se mba geman ityakerada yase ken ijô kpishi. Shighe u se hii tom wase u mishen ken inyom i 1979 la, i geman Iyoukura ken ijô 82 tseegh. Shi ijô ne kpishi yange i due a Iyoukura i ken zwa Buter iwer i kar imôngo cii ve i mase duen a mi ker ye. Nahan kpa, hegen ne, mba geman Iyoukura ken ijô 240 nahan, shi Iyoukura mban kpishi ka i due a mi shighe môm vea i ken zwa Buter la. Hegen ne ka geman kwaghyan u ken jijingi ne sha igbenda kposo kposo ken ijô i hemban er 700 nahan. Kwagh ne lu kwagh u ken anyom a karen la, se hen ser a tsa sha won kpa se fatyô u eren ga yô.

Ken inyom i 2004 la, Mbahemenev mba Shin Itine kaa ér i er kwagh u vesen ugen, ér i gema Bibilo i New World Translation la ken ijô igen fele fele je. Nahan iwer ngi kar kpuaa yô, i seer Bibilo i geman sha tom u mbagemankwagh vea eren ayange ayange yô. Kwagh na yô, i gema Bibilo i New World Translation la ken ijô kpishi. Ken inyom 2014 la, i gber Bibilo i New World Translation la vegher shin i jimin cii ken ijô 128 nahan  kua ken ijô igen i i lamen ken icile i South Pacific la yô.

Kwagh ugen u me tsa me hungur a mi ga yô, ka mkohol u yange i tindim ér m za ken Tuvalu ken inyom i 2011 la. Yange icegh za kpishi ken tar la iwer imôngo, nahan lu inja er mkohol la una bunde yô. Nahan kpa, aikighe u se za nyôr la, zegeura nôô, maa mkohol la kera bunde ga! Yange m zua a ian icivirigh i duen a Bibilo i New World Translation of the Christian Greek Scriptures la ken zwa Tuvalu hen mkohol ne, man ka zwa u hemban ndahar u i gem Bibilo ne ker je la. Mkohol la kur yô, shi zegeura ugen nôô. Sha nahan yô, hanma or zua a mngerem kpishi kua ma ken jijingi kpaa!

Kpa kwagh gema er vihi yô, kwase wam Jenny u se lu imôngo hemba anyom 35 la, za mkohol ne vea mo ga. Yange kyansa mende un sha temba, a ya ican a mi kuma anyom pue, nahan va mase kpen ken inyom i 2009 la. Shighe u a va nder un shin ku la, a saan un iyol kpishi u ungwan er yange i due a Bibilo ken zwa Tuvalu nahan.

Yehova hide nam kwase u doon ishima ugen, iti na ér Loraini Sikivou. Loraini vea Jenny yange ve er tom imôngo ken Betel u ken Fiji. Loraini kpa eren tom u kwaghgeman ken zwa Fiji. Hegen mo vea kwase wam Loraini, u un kpa Yehova a doo un ishima ne se mba civir Yehova imôngo shi se soo kwagh u ijô kpaa!

Ka mea hide a gbidye kwar sha anyom a karen la, mea nenge er Yehova, Ter wase u sha u se doo un ishima la, a lu nengen sha mbamgbe mba ior mba ve lamen ijô i vesen man kiriki cii la nahan, ishima i taver mo kpen kpen. (Ps. 49:1-3) M nenge er ka i saan ior iyol zum u ve zough a ityakerada yase ken zwa ve sha kwa u hiihii, shin ve lu wan atsam a wuese Yehova ken zwa ve yô. Hen ashighe la nahan, kwagh ne ngu a unmbur mo er se doo Yehova ishima tsung yô. (Aer. 2:8, 11) Zan zan nyian kpa m ngu umbur mkaanem ma anmgbian u been iyol ugen u i yer iti na ér Saulo Teasi yô her. Zum u wa icam i Tartor ken zwa na sha kwa u hiihii la, a kaa ér: “Kwagh u m soo mer er nen yô, kaa nen Mbahemenev mba Shin Itine ner, atsam ne hemba doon ken zwa Tuvalu a zwa Buter.”

Ken uwer u Setemba, inyom i 2005 la, m zua a ian icivirigh igen i kpiligh mo iyol kpishi. I tsuam ér m lu mom ken Mbahemenev mba Shin Itine mba Mbashiada mba Yehova. Er m kera lu orgemankwagh ga nahan kpa, m wuese Yehova kpishi er a de ér m za hemen u suen tom u geman kwagh sha tar cii nahan. Ka kwagh u saan mo iyol kpishi u fan er Yehova a nengen sha mgbe u ken jijingi u ior nav cii, kua mba ve lu ken uicile mba hen kpezegemnger u Pacific la kpaa yô! Er orpasalmi yange kaa nahan, “TER tema tor; yô, tar u̱ ember tsung; i̱ doo ityar i hen kpezegemnger la cii iyol.”—Ps. 97:1.