1, 2. Apostoli Yohane pase ér Aôndo tese se er se soo un nena?

IOR cii lumun ér gbenda u hemban doon cii u ter ka nan tesen mbayev mba nan yô, ka sha u veren ve ikyav i dedoo. Apostoli Yohane nger wener “se mba a dooshima sha ci u se vande doon [Aôndo] ishima je yô.” (1 Yoh. 4:19) Kwagh ne tese wang ér Yehova ver se ikyav i hemban cii i ter u lun a dooshima, i ia wase se se soo kwagh na yô.

² Ka sha nyi gbenda nahan “se vande doon [Aôndo] ishima”? Apostoli Paulu kaa ér: “Aôndo tese se dooshima Na sha ku u Kristu A kpe sha ci wase er se lu mbaasorabo her la.” (Rom. 5:8) Yehova tese dooshima u mimi la sha naagh ku hemban cii ku yange na sha Wan na sha u paan uumace mba jighjigh la. Se fatyô u tesen imba dooshima ne sha u nan kwagh wuee shi tangen iyol ga. Dooshima u hemban u Aôndo a tese se ne wase se u lun kôôsôô a na, shi tesen un ser a doo se ishima.—1 Yoh. 4:10.

3, 4. Se tese ser Yehova doo se ishima nena?

³ Dooshima ka ieren i Yehova i vesen. Ka nahan ve Yesu yange ôr orgen u pine un mpin sha kwagh u tindi u a lu u hiihii la mkaanem man ye, ér: “Ter Aôndo wou A̱ doo u ishima sha ishima you cii, man sha uma wou cii, man sha mfe wou cii kua sha agee ou cii.” (Mar. 12:30) Mkaanem ma Yesu man tese ér, hiihii yô, gba  u Aôndo una doo se ishima a ishima yase cii. Aluer se mba civir Yehova a ishima yase cii ga yô, a doo un a vese ga. Kpa ka cii la ga, shi gba u Aôndo una doo se ishima a uma wase cii, man a mfe wase cii kua a agee a ase cii. Kwagh ne tese ér, aluer Aôndo doo se ishima sha mimi yô, gba u se soo un a ishima yase cii tseegh, maa se de ga. Gba u ieren yase man gbenda u se civir Aôndo shi se henen kwagh ken ishima la ua tese ér se soo un sha mimi. Er profeti Mika a pase nahan, ka kwagh u Yehova a soo ér se er je la.—Ôr Mika 6:8.

⁴ Se tese ser Ter wase u sha la doo se ishima sha mimi nena? Gba u se soo un kwagh a shi sha mi ga. Aluer se ver Yehova hiihii ken uma wase yô, se lu tesen un ser a doo se ishima sha mimi. Kasua u a kar la, se time sha igbenda inyiin i Yehova a tese mbayev nav dooshima sha gbenda u vesen la ken ngeren u se hen la. Hegen ne se lu henen er Yehova una seer doon se ishima shi se tese ser se soo un yô.

5. Doo u se er nena sha akaa a Yehova a er sha ci wase laa?

⁵ Or ka nana na u iyua nahan, u er nena? Alaghga ka u nôngo u er ma kwagh u tesen iwuese keng je. Shi alaghga u nzughul a iyua la ga, kpa u gema u er kwagh u dedoo a mi. Orhenen Yakobu nger ér: “Hanma nagh ku dedoo man hanma iwua i vough kpaa ka Sha hen Ter u iwanger ve dugh, ve senen ye. Un yô, ma mgem ngu ken a Na ga, shin mure u mgem tsô kpaa ga.” (Yak. 1:17) Yehova ne se akaa a kwagh a gbe se a mi la hanma shighe cii sha er se lu uma shi a saan se iyol yô. Kwagh la mgbegha se u se kpa soon un ga he?

6. Yange gba u Mbaiserael vea er nyi ve, vea za hemen u zuan a iveren i Yehova?

⁶ Yehova yange nenge sha Mbaiserael kuma anyom uderi imôngo shi lu veren ve doo doo sha u kuren ugbayol vev shi tesen ve akaa a ken jijingi kpaa. (Dut. 4:7, 8) Nahan cii kpa, yange gba u vea za hemen u kuran Tindi u Aôndo kua tindi u kaa ér ve naan Yehova naagh sha “iyiav mbi tsutswav mbi hemban doon” mbi ken tar la. (Eks. 23:19) Lu u Mbaiserael vea er nahan yô, vea lu tesen ér dooshima u Yehova man iveren i a ne ve la ka beerkwagh ga.—Ôr Duteronomi 8:7-11.

7. Se fatyô u tesen ser Yehova doo se ishima sha u civir un a ‘inyaregh yasegh’ nena?

⁷ Nahan se di ye? Nyian ne se mba kera ne naagh er ngise Mbaiserael naan nahan ga, kpa doo u se tesen ser Aôndo doo se ishima sha u civir un a ‘inyaregh yasegh [shin akaa a ase a injaa].’ (Anz. 3:9) Ka sha igbenda igen i nyi nahan se fatyô u eren kwagh ne? Ikyav i tesen yô, se fatyô u nan akaa a ase sha u suen tom u Tartor hen ningir wase shin sha tar cii. Kwagh ne ka gbenda u doon tsung u se fatyô u tesen ser Yehova doo se ishima yô, sea lu a kwagh ave kpishi shin sea lu a mi ga kpaa. (2 Kor. 8:12) Nahan cii kpa, igbenda igen kpa ngi i se fatyô u tesen ser Yehova doo se ishima yô.

8, 9. Jighjigh u se ne ityendezwa i Yehova la gba zua a mdoo u Aôndo a doo se ishima la nena? Tese ikyav.

⁸ Umbur wer Yesu yange kaa a mbadondon un ér, ishima i de nyian ve sha kwagh u kwaghyan man akondo ga, kpa ve za hemen u keren Tartor hiihii. Yange kaa ér Ter na fa akaa a kwagh a gbe se a mi jim jim la. (Mat. 6:31-33) Gbenda u se suur sha ityendezwa ne la, ua tese er Yehova a doo se ishima i za kighir la, sha ci u saa or nana doo u ishima ve, u fatyô u nan nan jighjigh ye. (Ps. 143:8) Nahan se fatyô u pinen iyol yase ser: ‘Akaa a m we ishima u eren kua gbenda u m eren uma la, tese ér Yehova doom ishima sha mimi kpa? Akaa a m eren  ayange ayange la tese ér m na jighjigh mer una nenge sha ugbayol av kpa?’

⁹ Orkristu ugen u i yer un ér Mike yô yange tese ér Yehova doo un ishima, shi suur sha a na. Shighe u Mike lu gumor la, sar un tsung u za eren Yehova tom ken tar ugen. Shighe kar yô, a er kwase, mar mbayev uhar, kpa lu a isharen la her tsô. Nahan Mike vea tsombor na mba er ripoti man ngeren mbagenev kpishi mba ve er kwagh u za eren tom ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la yô, kwagh ne taver ve ishima u panden akaa ken uma ve. Ve tee ya, maa ve mough ve za kôr haya hen iyou i cuku igen. Shi Mike pande kpenga na u esen, kiren shi sôron ayou la, shi hen er una yem ken tar ugen kpa, una eren u sha Intanet yô. Tsô, Mike vea tsombor na mough yem, mba za eren tom u pasen kwagh saan saan ka kom anyom ahar yô, Mike kaa ér: “Se mase kaven ser mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 6:33 la ka mimi.”

10. Er kwagh u Davidi la a tese nahan, aluer se mba gbidyen kwar sha mimi u se hen sha kwagh u Yehova la yô, a wase se nena?

¹⁰ Anyom a karen er 3,000 nahan ken ijime, Tor Davidi nenge a kwagh Sha, u doo un tsung yô. Nahan a nger ér: “Usha mba pasen icivir i Aôndo; kwavaôndo kpaa ngu tesen tom u ave Na.” Shi er a nenge er Tindi u Aôndo a tese kwaghfan na yô, doo Davidi kpishi, tsô a kaa ér: “Atindi a TER nga vough je, nga hir, nga taver uma her; mpase u TER ka u jighjigh, ka a na orlanenkwagh nan hingir orfankwagh.” Er Davidi gbidye kwar sha u wuese Aôndo nahan yô, lu nyi i due kere? Davidi shi kaa ér: “Akaaôron a ken zwa wam man mhen wam u ken ishima, ve̱ lu kwagh u kuman We ishima, TERE, Vande wam man Orpaan wam.” Ikyav tese wang ér kwagh ne yange na Davidi hingir kangenaa a Aôndo na.—Ps. 19:1, 7, 14.

11. Gba u mdoo u Aôndo a doo se ishima la una mgbegha se se er nyi a mfe u se zough a mi kpishi ken Ruamabera nyian laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

¹¹ Nyian ne, se mba a mfe kpishi sha kwagh u awashima u Yehova man akaa a a gbe la. Tar ka u taver ior ishima ér ve za yunivasiti, ve za zua a mfe kpishi. Nahan kpa, or ka nana za yunivasiti yô, ashighe kpishi kwagh ne a na Aôndo a kera doo nan ishima ga, shi nan kera na un jighjigh ga. Nahan kpa, Bibilo shi taver se ishima ér se ker kwaghfan man mkav, i de lu mfe tseegh ga. Aluer se mba a kwaghfan man mkav yô, kwagh ne una wase se u eren tom a mfe u Aôndo a ne se la, sha er se wase ayol a ase man mbagenev yô. (Anz. 4:5-7) “Sar [Aôndo] u ior cii ve̱ war ve̱ ar sha mfe u fan mimi la.” (1 Tim. 2:4) Aluer se mba pasen ior loho u dedoo sha gbashima shi wasen ve ser ve kav kwagh u doon tsung u Aôndo a we ishima u eren sha ci u uumace la yô, se lu tesen ser Yehova doo se ishima.—Ôr Pasalmi 66:16, 17.

12. Wankwase ugen yange tese iwuese sha akaa a ken jijingi a Yehova a ne se la nena?

¹² Mbayev je kpa vea fatyô u tesen ér Yehova doo ve ishima sha u lun a iwuese sha akaa a ken jijingi a a ne se la. Anmgbian Shannon kaa ér shighe u un lu anyom 11 la, un vea anngô na u kwase u lu anyom 10 la ve za mkohol u vesen ugen u lu a itinekwagh ér “Godly Devotion” (Mciviraôndo) la, vea mbamaren vev. Mba ngur eren mkohol ne iyange igen yô, i kaa a mbayev cii ér ve mough ve za tema hen ijiir igen i i ver sha ci ve yô. Yange cier un iyol u za teman. Kpa ze yô, doo un kpishi shighe u i na hanma ve iyua sha takerada ugen u doon tsung yô. Takerada ne lu a itinekwagh ér Questions Young People  Ask—Answers That Work (Mbampin Mba Agumaior A Pin La man Mbamlumun Mba Wasen). Kwagh ne bende a gbenda u Shannon nengen kwagh u Yehova Aôndo la nena? A kaa ér: “Lu shighe ne m mase kaven mer Yehova ngu kpôô kpôô, shi m doo un ishima kpishi ye.” Shannon shi kaa ér: “Saan se iyol kpishi er Yehova Aôndo wase u a hembe agee la, a ne se iyua i doon tsung ne yô!”

13, 14. Shighe u Yehova a tsaha se yô, doo u se er nena, man ka sha ci u nyi?

¹³ Bibilo kaa a vese ér: “Or u nan doo TER ishima yô, ka nan A tsahan nan ye, er ter ka nan er a wan u doon nan nahan.” (Anz. 3:12) Nahan shighe u Aôndo a we se kwagh shin a tsaha se yô, doo u se er nena? Apostoli Paulu yange nger ér: “Hanma mkôôm yô, sha shighe la ka i bee er ka kwagh u iember ga, kpa i lu kwagh u ijungwen.” Mkaanem mara lu ma mimi. Kpa u ngu wer Paulu lu tesen ér tsaha doo ga ze, sha ci u shi a kaa ér: “Kpa ken masejime yô, ka a ume atam a perapera bem bem sha ci u mba i tsaase ve a tsaase sha mi la i var ve yô.” (Heb. 12:11) Aluer Yehova doo se ishima yô, gba u se palegh u nengen tsaha na beelee, shin vihin ishima zum u a we se kwagh la. Mbagenev yô, ka i taver ve kpishi u eren nahan. Nahan kpa, mdoo u Aôndo a doo se ishima la una wase se kpishi u lumun kwaghwan man tsaha.

¹⁴ Sha ayange a Malaki la, Mbayuda kpishi ungwa kwaghwan u Yehova ga. Yange ve fa Tindi u Aôndo wa sha kwagh u iniaav mbi nan yô, kpa kwagh gba ve sha mi ga je yô hingir u Yehova una wa ve a wa kwagh taveraa. (Ôr Malaki 1:12, 13.) Kpa ieren ve ne lu kwaghbo nan je? Yehova kaa ér: “Me haa ne ifan, Me wa iveren yen kpaa ifan; een, M vande wan i ifan kera kpaa, sha ci u ne ver ishima [sha tindi wam] ga yô.” (Mal. 2:1, 2) Kwagh ne tese wang ér aluer se venda kwaghwan u Yehova a we se sha dooshima shin se mba eren nahan hanma shighe yô, kwagh u vihin tsung una er se.

15. Ka ieren i nyi ior mba ken tar ne kpishi ve lu a mi, i i gbe u se palegha?

¹⁵ Nyian se mba ken tar u ior ve gengese  iyol shi ve hembe wan ayol a ve ikyo tseegh yô. Nahan mba soon ér or a ter ve kwagh u ungwan kwagh shin lumun tsaha la sha ato ga. Ka a va sha kwagh u dondon kwaghwan shin lumun tsaha la je yô, ve venda elegh elegh. Mba ka vea lagh a lumun kwaghwan shin tsaha la je kpa, ka ve er nahan zunguluu. Kpa Mbakristu yô, i taver ve ishima ér ve ‘de hingir inja i môm a tar ne ga.’ I taver ve ishima ér ve nôngo ve kav “er ishima i Aôndo i lu yô,” shi ve eren i. (Rom. 12:2) Yehova za hemen u wan se kwagh sha shighe vough sha igbenda wuee wuee sha ikyev i nongo na. Nongo ne ka u wa se kwagh sha kwagh u mlu wase a nomsoor shin kwase, man ujende, kua iemberyolough. Aluer se mba ungwan kwaghwan ne shi dondon un yô, se lu tesen ser se mba a iwuese shi Yehova doo se ishima sha mimi.—Yoh. 14:31; Rom. 6:17.

16, 17. (a) Doo u se ker kwaghwan hen Yehova shighe u se lu tsuan akaa a se er la sha ci u nyi? (b) Mbaiserael yange ve tese ér Yehova doo ve ishima ga, shi ve suur sha a na ga nena?

¹⁶ Mbayev ka vea tagher a kwaghbo yô, ve yevese ve za kohol mbamaren vev. Kpa ka vea ganden kera yô, ve hemba soon u eren kwagh sha mkav ve, shi tsuan akaa a ve soo u eren la. Kape or ka nana gande kera ve, nan eren je la. Nahan cii kpa, mbayev mba ve lu a mbamaren vev kangenaa yô, ka ve ker kwaghwan hen mbamaren vev shighe u ve soo u eren ma kwagh yô. Ken jijingi kpa kape i lu vough je la. Yehova na se jijingi na, u a mgbeghan se sha er kwaghwan u Aôndo una ‘sar se, shi se̱ eren’ kwagh u a tese yô. Nahan cii kpa, aluer se mba tsuan akaa a se er ken uma, a u keren u fan ishima i Aôndo shio yô, se lu tesen ser a doo se ishima cuku ga, shi se lu suur sha a na kpaa ga.—Fil. 2:13.

¹⁷ Sha shighe ugen la, Mbafiliti hemba Mbaiserael ityav gburu gburu sha ayange a Samuel la. Kwagh ne na yô, ve lu keren iwasen man mkor tsung je. Nahan ve er nyi? Ve kaa ér: “Sé za tôô nen areki u ikyuryan u TER ken Shilo, sé va nen a mi heen, a̱ va nyôr hen atô wase, a̱ yima se sha ikyev i mbaihyomov asev.” Tsô nyi i ere? Bibilo kaa ér, “i wua ior kpishi; gadia ken Iserael ior mba zan angahar kpe dubu ikyundugber.” (1 Sam. 4:2-4, 10, 11) Er Mbaiserael tôô Areki yem a mi yô, lu inja er ve lu keren iwasen hen Yehova nahan. Kpa jighilii yô, lu kwaghwan u Yehova ve lu keren ga; ve lu dondon mbamhen vev, nahan kwagh u vihin tsung er ve.—Ôr Anzaakaa 14:12.

18. Doo u se nenge kwagh u keren iwasen hen Yehova la nena?

¹⁸ Orpasalmi u Yehova yange doo un ishima tsung shi suur sha a na la, nger ér: “Ver ishima kegh Aôndo, gadia nahan kpaa shi me wuese Un, Oryiman wam man Aôndo wam kpaa. Aôndo wam, ishima yam ngi zuduu ken a mo, ka nahan man m umbur We” ye. (Ps. 42:5, 6) Nenge imba er Yehova yange doo un ishima sha won ne! We kpa Ter wase u Sha la doo u ishima shi u suur sha na nahan kpa? Wea lumun wer een je kpa, u fatyô u seer suur sha a na, er Bibilo i kaa a vese heen nahan, ér: “Suur sha TER a ishima you cii, de yier sha mkav wou ga. Umbur Un sha ijende you cii, Un kpaa Una kôôm igbenda you.”—Anz. 3:5, 6.

19. Ka sha igbenda i nyi nahan u soo u tesen wer Yehova doo u ishima?

¹⁹ Er Yehova yange vande soon se yô, a tese se er se kpa se soo un yô. Yô, hanma shighe cii se umbur ikyav i hemban cii i a ver sha kwagh u dooshima la. Shi se za nen hemen u tesen un ser a doo se ishima ‘sha ishima yase cii, man sha uma wase cii, man sha mfe wase cii kua sha agee a ase cii.’—Mar. 12:30.