1. Manoa yange er nena zum u ungwa ér una mar wan laa?

LOHO u kwase u Manoa va ôr un la lu u kpilighyol. Kera kpa Manoa fa er kwase na lu ikyôm yô. Nahan kpa, ortyom u Yehova ande hen kwase u Manoa, kaa a na ér un vea nom na vea mar wannomso, kwagh u lu inja er una fatyô u eren ga yô! Yange a saan Manoa iyol je ka u henen a hen ga, nahan kpa, a fa er un lu a zegetom yô. Er Manoa vea kwase na ve lu ken tar u u iv a aeren a bo yô, vea er nan ve vea yese wan la una civir Yehova? Tsô Manoa “sôn TER” kaa ér: “Shi na or u Aôndo u U tindi un la, a̱ shi a̱ va her a vese, a̱ va ôr se kwagh u sé er a wanakiriki u á mar la.”—Mbaj. 13:1-8.

2. Tom u tsaase wan wou la wa nyi man nyi kere? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér: “ Ior Mba I Hembe Lun Hange Hange u U Hen Bibilo a Ve La.”)

² Aluer u ngu ormaren yô, alaghga tsô we kpa u kav er yange hii ve Manoa sôn Aôndo nahan yô. U ngu a zegetom u wasen wan wou sha er a fa Yehova shi a doo un ishima yô. (Anz. 1:8) Sha nahan yô, mbamaren mba ve lu Mbakristu la ka ve ver shighe u eren Mcivir u hen Tsombor la sha gbenda u a wase mbayev vev yô, shi ve eren kwagh ne hanma shighe. Nahan kpa, cii man akaa a mimi a u lu tesen mbayev ou la a kôr ve ken ishima yô, a gba u u er kwagh a hemba di u eren mcivir u hen tsombor hanma kasua la. (Ôr  Duteronomi 6:6-9.) Ka nyi igen kpa ia wase u u tesen mbayev ou mimi? Ngeren ne kua u dondon la, una time sha gbenda u mbamaren vea fatyô u dondon ikyav i Yesu yô. Er Yesu lu ormaren ga nahan kpa, mbamaren vea fatyô u zuan a iwasen sha gbenda u tesen shi tsaase mbahenen nav sha dooshima, man a iyolhiden ijime kua sha kwaghfan la. De se time sha akaa a ne môm môm.

3. Yesu yange tese mbahenen nav dooshima nena?

³ Yange taver Yesu u kaan a mbahenen nav ér ve doo un ishima ga. (Ôr Yohane 15:9.) Shi yange tese mbahenen nav dooshima sha u lun a ve kôôsôô shi eren akaa vea ve hanma shighe. (Mar. 6:31, 32; Yoh. 2:2; 21:12, 13) Yesu yange tesen ve tseegh ga, lu ijende ve kpaa. Sha nahan yô, kera taver ve u fan er soo ve ga. U dondo gbenda u Yesu tesen la nena?

4. U tese mbayev ou wer ve doo u ishima nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

⁴ Ôron a mbayev ou wer, ve doo u ishima, shi tesen ve hanma shighe er ve doo u shima tsung yô. (Anz. 4:3; Titu 2:4) Anmgbian Samuel u a lu ken tar u Australia la, kaa ér: “Shighe u m lu iyev la, Terem ôron mo Takerada Wam ú Akaaôron a Bibilo la hanma aikighe. Yange a nam mlumun sha mbampin av, shi a kuvem, shi a susem zwa, maa a kaa a mo ér za yav doo doo. Yange kpiligh mo iyol zum u m va mase fan mer Terem yange vese hen tsombor u i kuven shin i susen or zwa ga yô! Nahan cii kpa, Terem lu nôngon sha afatyô na cii sha u una tesem dooshima yô. Kwagh ne na yô, m lu a na kôôsôô, shi saan mo iyol shi kwagh u zan mo iyol lu ga.” We kpa u fatyô u eren imba kwagh ne sha u kaan a wan wou wer, “U doom ishima.” Tese mbayev ou er u soo ve tsung yô. Lamen a ve, shi yaan kwagh a ve, shi numben a ve kpaa.

5, 6. (a) Yesu yange a er a mba ve doo un ishima la nena? (b) Pase er tsaha u injaa ka u na mbayev mkor shi ve fa ér ve doo mbamaren vev ishima yô.

⁵ Yesu kaa ér: “Mba ve doom cii ka M tsaha  ve shi M kôôm ve kpaa.” * (Mpa. 3:19) Shin er mbahenen mba Yesu gba anyiman sha kwagh u or u nan lu orvesen hen atô ve la acin imôngo nahan kpa, Yesu wa ishima a ve. Shi yange a wa ishima a ve zum vea ungwa kwaghwan na ga kpaa. Yange a ker ijiir man shighe u i doo yô, a kôôm ve sha dooshima man sha ishima i legh legh.—Mar. 9:33-37.

⁶ Tese mbayev ou dooshima sha u tsahan ve. Ashighe agen aluer u pase wanye wer kwagh u nan er la doo shin doo ga tseegh kpa a kuma. Sha ashighe agen di yô, alaghga wanye nana er kwagh u u kaa la ga. (Anz. 22:15) Shighe u kwagh a lu nahan yô, dondo ikyav i Yesu la. Ker shighe man ian i injaa tsaha wan wou sha dooshima man sha ishima i legh legh, sha u tesen nan kure kure shi tsaase nan shi kôôm nan. Anmgbian u kwase ugen ken tar u South Africa, iti na ér Elaine, a kaa ér: “Mbamaren av yange ve gbaan uwegh u tsahan mo ga. Yange vea tam icin sha kwagh, kpa mea hemba ato, mea er kwagh shon yô, ve tsaham kpee. Kpa mayange ve tsaham sha ishimavihin ga, shin ve tsaham a u ôron mo ityôkyaa shio ga. Kwagh ne na yô, m zua a mkor. Yange m fa kwagh u ve soo ér mo m er yô, kua akaa a me er man a me er ga la kpaa.”

7, 8. (a) Yesu yange tese iyolhiden a mi ijime ken mbamsen nav nena? (b) Mbamsen ou vea wase mbayev ou u suur sha Aôndo nena?

⁷ Hen er yange a lu mbahenen mba Yesu ken ishima zum u ve ungwa msen u masetyô u Yesu er shighe u lu shin tar la yô. Yesu sôn Ter na kaa ér: ‘Aba, Tere! Akaa cii U fa a ityô; tôôm iyongo ne kera, nahan kpaa i̱ de eren sha ishima Yam ga, kpa i̱ er sha ishima You.’ * (Mar. 14:36) Er mkaanem ma Yesu mara ma tese nahan, mbahenen mba Yesu fa wang ér, gba u vea hide a iyol ijime, vea ker iwasen hen Aôndo, vough er Yesu nahan.

⁸ Ka nyi mbayev ou ve henen ken mbamsen ouwe? Jighilii yô, u eren msen hen Yehova sha ci u tesen mbayev ou ga. Nahan kpa, aluer u er msen sha ato ve a iyolhiden a mi ijime yô, vea hen u suur sha Yehova. Anmgbian u kwase Ana, u a lu ken tar u Brazil la, kaa ér: “Yange sea tagher a mbamzeyol, er shighe u mbamaren av mba vesen ve gbe angev nahan yô, mbamaren av ve er msen hen Yehova ér a na ve agee a nôngon a mi, kua kwaghfan u una wase ve u tsuan kwagh u dedoo yô. Shi zum u ve nyer ken mbamzeyol mba vesen je kpa, ve wa hanma kwagh cii sha ikyev i Yehova. Kwagh ne wasem m hen u suur sha Yehova.” Shighe u u lu eren msen vea mbayev ou yô, de eren msen sha ci ve tseegh tsô ga. We kpa sôn Yehova a wase u. Ikyav i tesen yô, sôn un a wase u u za pinen orvesen wou ian i zan mkohol u vesen, shin a wase u u za pasen orwanndor a we kwagh vangertiôr, shin a wase u sha igbenda igen. Suur sha Aôndo a iyolhiden a mi ijime, nahan mbayev ou kpa vea hen u eren nahan.

9. (a) Yesu yange tese mbahenen nav u eren tom a iyolhiden a mi ijime sha ci u iwasen i mbagenev nena? (b) Aluer u kegh iyol u eren tom sha ci u iwasen i mbagenev yô, mbayev ou vea hen nyi kere?

⁹ Yesu yange tese mbahenen nav er vea hide a iyol ijime zum ve lu eren kwagh a mbagenev yô. Yange tese ve kwagh ne sha iliam na, kua ikyav i ver ve la. (Ôr Luka 22:27.) A tese mbaapostoli nav u civir Yehova a iyoltangen shio, kua er vea eren kwagh a mbananjighjigh mbagenev la kpaa. We kpa  u fatyô u hiden a iyol ijime shi tangen iyol ga, nahan mbayev ou vea dondo ikyav you la. Anmgbian u kwase ugen u a lu a ônov uhar yô, iti na Debbie, a kaa ér: “Er nomom vihin shighe a mbagenev sha ci u lu ortamen nahan kpa, ishima zaan mo iyol ga. Yange m fa er hanma kwa u se soo ser nomom a lu imôngo a vese cii, a lu yô.” (1 Tim. 3:4, 5) Nom na Pranas di kaa ér: “Shighe kar yô, i doo mbayev asev tsung u nan iwasen sha mbamkohol shi eren ityom i nongo u Yehova. Yange ve za ikyura ken jijingi shi ve kôr azende kpishi, shi ve nenge ér ve gba kwagh!” Tsombor wase cii ngu civir Yehova sha u eren tom u pasen kwagh hanma shighe la. Nahan aluer u ngu hiden a iyol ijime shi tangen iyol ga yô, mbayev ou vea hen u eren tom sha ci u iwasen i mbagenev.

10. Yesu yange er kwagh sha kwaghfan zum u ikpelaior va u nengen a na la nena?

¹⁰ Yesu yange lu a kwaghfan kpishi. Yange veren ishima sha kwagh u ior ve er la tseegh tsô ga, kpa a ver ishima sha kwagh u a ne ve ve er kwagh shon la kpaa. Shighe ugen la, ior mbagenev ken Galilia, mbagenev mba ve lu keghen ato a na la nôngo tsung ér vea dondo un ijime. (Yoh. 6:22-24) Nahan kpa, Yesu u a fe kwagh u a lu or ken ishima la kav ér, lu kwaghyan hemba gban ior mbara ishima ye; lu kwagh u un lu tesen la ga. (Yoh. 2:25) Yange fa zayol ve la, nahan a kôôm ve kure kure, shi a pase kwagh u vea er ve a wase ve yô.—Ôr Yohane 6:25-27.

11. (a) Tese ikyav i i pase er kwaghfan una fatyô u wasen we u fan aluer wan wou soo kwaghpasen yô. (b) U er nan ve kwaghpasen una doo wan wou ishima shi una zua a mtsera kere?

¹¹ Er u fatyô u fan kwagh u a lu or ken ishima ga nahan kpa, u fatyô u eren kwagh sha kwaghfan, fan er wan wou a nengen tom u pasen kwagh la. Mbamaren kpishi ka ve za ahumbe kpuaa shighe u ve dugh kwaghpasen la, sha er mbayev vev vea mem shi vea ya ankwagh yô. Nahan kpa, alaghga u fatyô u henen sha kwagh ne zulee, maa pinen iyol you mpin ne, ‘Kwaghpasen doo wan wam ishima je he, shin ka ahumbe a zan, za memen shi yan kwagh la ka a doo unu?’ Aluer u nenge wer kwaghpasen doo mbayev ou ishima kpishi ga yô,  tsua akaa a ne er imôngo ve a wase ve yô. Shi er kwagh sha kwaghfan sha u duen kwaghpasen vea ve, wasen ve u pasen kwagh kpoghuloo.

12. (a) Yesu yange tese kwaghfan sha u tan mbadondon un icin sha kwagh u lun wang sha iyol la nena? (b) Icintan i Yesu la lu sha shighe vough nena?

¹² Yesu shi yange tese kwaghfan sha u pasen kwagh u ka a na ve or hingir u za eren isholibo la. Ikyav i tesen yô, mbadondon un yange ve fa er idya i lu kwaghbo yô. Kpa Yesu ta ve icin sha kwagh u ka a na or hingir u za eren idya la, ér: “Hanma or u nana kenger kwase sha u nana tôm un yô, nan er idya a na ken ishima je ve. Man aluer ishe you i ken iyan ia na u anzughul yô, dugh i, ta kera.” (Mat. 5:27-29) Mkaanem man lu ma sha shighe vough sha ci u Mbakristu lu sha ikyev i hemen u Mbaroma hen shighe ne. Ortimen sha akaa a mbayiase ugen kaa ér, yange i doo Mbaroma kpishi u “nengen ijimba sha tsembe shi ungwan iliam i dang, shi a tesen ijimba i hemban ndôhôr ishima cii yô, ve hemba kuren ave cii.” Nenge imba dooshima man kwaghfan u Yesu tese mbahenen nav sha u tan ve icin sha akaa a a na a taver ve u zan hemen u lun wang sha iyol la sha wono!

13, 14. U wase mbayev ou u tsuan iemberyolough i wang nena?

¹³ Kwaghfan una wase u u kura mbayev ou sha kwagh u una fatyô u vihin mlu ve u ken jijingi la. Kpa kwagh er vihi yô, nyian ne, mbayev mba kiriki je kpa vea fatyô u nengen ufoto mba jimbagh gayô akaa a jimbagh agen. Ka mimi, gba u mbamaren mba ve lu Mbakristu yô, vea pase mbayev vev ér doo u vea nenge akaa a jimbagh ga. Nahan kpa, kwaghfan una wase u u fa kwagh u alaghga una na ve a sar wan wou u nengen ufoto mba jimbagh la. Pine iyol you wer: ‘Ka nyi ia fatyô u mgbeghan wan wam za nengen ufoto mba jimbagha? A fa er ufoto mba jimbagh ve lu kwaghbo u eren asenge a mi ga kpa? M ngu a wan wam sha gbenda u aluer a za tagher a imeen i nengen ufoto mba jimbagh ve una ôrom kpa?’ Mbayev ou vea lu mba kiriki je kpa, u fatyô u kaan a ve wer: “Aluer u za tagher a kwagh u jimbagh sha Intanet, man sar u ape nengen yô, va ôrom. Kunya u de kôron we u va ôron mo ga. M soo u wasen we.”

¹⁴ Kwaghfan shi una wase u u tsuan akaa a u er ve u zua a msaanyol la sha inja. Anmgbian Pranas u se vande teren kwagh na la kaa ér: “Mbayev ka ve dondo ikyav i se mbamaren se lu veren sha kwagh u ityogholough mbi se ongo shin ityakerada i se ôron shin ufiim mba se nengen la. Alaghga u ôr mbayev ou akaa kpishi a vea er yô, kpa ka kwagh u ve nenge u lu eren la, ve kpa vea er ye.” Aluer mbayev ou nenge u ngu tsuan iemberyolough i wang yô, alaghga tsô ve kpa vea er nahan.—Rom. 2:21-24.

15, 16. (a) U fatyô u lun a vangertiôr wer Aôndo una wase u u tsaase mbayev sha ci u nyi? (b) Se lu timen sha nyi ken ngeren u dondon la

¹⁵ Shighe u Manoa sôn iwasen la, Yehova er nena? Bibilo kaa ér: “Aôndo ungwa imo i Manoa.” (Mbaj. 13:9) Mbamaren, ne kpa Yehova una ungwa ne. Una ungwa mbamsen enev, nahan una wase ne sha er ne tsaase mbayev enev yô. Ne fatyô u eren kwagh ne, aluer ne mba tesen mbayev enev dooshima shi hiden a iyol ijime shi eren kwagh a ve sha kwaghfan yô.

¹⁶ Er Yehova a wasen mbamaren u tsaase mbayev vev mba kiriki nahan, kape una wase ve u tsaase mbayev vev mba ve hie la kpaa je la. Ngeren u dondon ne una time gbenda u u fatyô u dondon ikyav i dooshima man iyolhiden a mi ijime man kwaghfan, i Yesu a ver la, shighe u u lu tsaase wan wou u hian la sha u a civir Yehova yô.