Ityesen I Or Due Ken Inyamtoho La zua Sha Bibilo Kpa?

MIMI mimi yô, Aôndo yange er inyamtoho i gema kure kure i hingir ioro? Aôndo yange er mbaanyigôô mba i yer ér bacteria la ve gema ve hingir ishu, ishu di hingir akaa a kperan iyav inya kua inyam i vesen igen, inyam ne di gema hingir tsombor u anmbov, anmbov mban di hingir ioro? Mbatôvonakaa man mbahemenev mba kwaghaôndo mbagenev kaa ér ve na ityesen i or due ken inyamtoho la jighjigh kua kwagh u Bibilo i kaa ér Aôndo gba or la kpaa. Ka ve kaa ér kwagh u i nger ken takerada u Genese la ka kwaghalôm. Alaghga kwagh ne taver we, nahan ú pine wer, ‘Ityesen i or due ken inyamtoho la zua sha kwagh u Bibilo i kaa ér Aôndo gba or la je kpa?’

Aluer se fa er orumace yange nan hii yô, kwagh ne una wase se u fan ior mba se lu yô man ape ior vea za kure man gbenda u i doo u se er uma yô. Saa se fa mhii u or ve se fatyô u fan ityôkyaa i Aôndo a ne ian ér uumace ve ya ican man kwagh u a we ishima u va eren ken hemen sha ci ve la ye. Aluer ka se inja er ka Aôndo a gbe se ga yô, se fatyô u yan ikyar a na ga. Yô, se time nen sha kwagh u mhii u or, u i er ken Bibilo la man akaa a a lu eren uumace hegen kua a aa va er ve ken hemen la kpaa. Nahan kwagh ne una wase se u fan aluer ityesen i or due ken inyamtoho la zua sha kwagh u Bibilo i tese yô.

Shighe u Or Môm Lu Shin Tar Tswen La

Mbatesen ér or due ken inyamtoho la kaa ér inyamtoho igen kpishi yange i gema kure kure i hingir ior kpishi hen icin i môm; ve nyiman ér or môm lu shin tar tswen ma shighe môm tsô kpaa ga. Nahan kpa, Bibilo gema ôr kwagh ugen kposo. I kaa ér se due ken or môm, ka Adam je la. Bibilo kaa ér Adam lu or kpôô kpôô. I ôr se iti i kwase na man ônov nav mbagenev. I pase se hanma kwagh u Adam yange er yô kua akaa a yange ôr man shighe u lu uma kua shighe u yange kpe kpaa. Yesu yange nenge kwagh u Adam u Bibilo i er la ér ka kwaghalôm sha ci u ior mba ve fe takerada ga la ga. Sha shighe ugen la, er Yesu lu ôron kwagh a mbahemenev mba kwaghaôndo mbafantakerada yô, a kaa ér: “Ne mba a ôr kwagh u i nger la gaa, er Un u A er ve sha hiihii la je, A er ve nomsoor kua kwase.” (Mateu 19:3-5) Yesu maa ôr mkaanem ma ken Genese 2:24, ma i nger sha kwagh u Adam man Ifa la.

Orngeren Bibilo, Luka, u yange fa akaa a mbayiase vindi vindi la ôr kwagh u Adam ér yange lu or kpôô kpôô er Yesu nahan. Luka ôr tsombor u Yesu za kure sha or u hiihii la. (Luka 3:23-38) Apostoli Paulu kpa er lu lamen a ior mbagenev kua mbafankwagh tsura mba yange ve za imakeranta i vesen i Grika la yô, a kaa a ve ér: ‘Aôndo u A er tar man akaa a a lu kimi cii, na uumace cii uma man iôôn kua akaa cii. Ka sha or môm je man A er akuraior cii, sha u ve̱ tema sha won cii’ ye. (Aerenakaa 17:24-26) Bibilo tese wang ér ka ‘or môm’ nan mar se cii ye. Mlu u hiihii u orumace u Bibilo i er kwagh sha mi la zua sha ityesen i or due ken inyamtoho la je kpa?

 Oruma Kera Ngu Vough Ga

Bibilo kaa ér Yehova yange gba or u hiihii la lu vough. Aôndo una fatyô u gban kwagh u a lu a mshi iyol ga. I ôr kwagh u igbetar ken Bibilo ér: “Aôndo gba or sha inja i mlu Na, . . . Tsô Aôndo gema nenge hanma kwagh u Un er yô, lu u doon tsung.” (Genese 1:27, 31) Or u vough ka nyi oro?

Or u vough ngu a ian i eren kwagh sha ishima i nan shi nana fatyô u dondon aeren a Aôndo cica cii. Bibilo kaa ér: “Nenge, ka kwagh ne tseegh m zough a mi ye: Aôndo er or dedoo, kpa mba keren u eren akaa sha ayom yum.” (Orpasenkwagh 7:29) Adam yange hemba Aôndo ato sha apera. Er Adam hemba ato yô, kera lu vough ga kua tsombor na kpaa. Ka er uumace ve kera lu vough ga ve ashighe kpishi ka se er kwagh u sha ishima yase ga, shin er i saren se u eren kwagh u dedoo nahan kpaa ye. Apostoli Paulu kaa ér: “Kwagh u a sarem yô, m eren un ga, ka kwagh u a sarem ga la je m eren ye.”—Mbaromanu 7:15.

Bibilo pase ér or u vough nana lu uma gbem sha won, nana gba angev mayange ga. Kwagh u Aôndo ôr a Adam la tese wang ér or u hiihii la yange una hembe Aôndo ato ga yô, ma kpe mayange ga. (Genese 2:16, 17; 3:22, 23) Yehova yange una gbe or ér nana gba angev shi nana hemba ato yô, ma kaa ér un gba or “doo tsung” ga. Ka er uumace ve kera lu vough ga ve ve gbe iwan shi angev mbu ker ve, shin er Aôndo yange er or sha gbenda u kpilighyol nahan ye. Nahan yô, ityesen i or due ken inyamtoho la zua sha kwagh u Bibilo i tese ga. Ityesen ne kaa ér or ka inyam i vesen i mlu na a lu doon a doon yô. Bibilo kaa ér ior mba ainge mba mlu ve a lu vihin seer a seer ne due ken or u hiihii u yange lu vough la.

Kwagh u mbagenev ve kaan ér Aôndo yange er annyamev ve gema kure kure, sha aaven kposo kposo zan zan va hingir ior la kpa zua sha kwagh u Bibilo i er se sha kwagh u mlu u Aôndo la ga. Aluer ka kwagh u Aôndo yange er ne yô, kwagh ne tese ér ka Aôndo a ve a uumace ken mlu ve u uange man u mbamzeyol ne ye. Kpa Bibilo kaa ér Aôndo “ka vande, tom Na ngu vough; gadia igbenda Na cii, ngi jighilii. Ka Aôndo u jighjigh, ngu a ifer ga, Un ka u perapera man u mimi. Ve er a Na dang, ve kera mba ônov Nav ga, mba a acôghol iyol.” (Duteronomi 32:4, 5) Nahan yô, uumace mba yan ican hegen sha ci u Aôndo yange na inyamtoho gema sha aaven kposo kposo zan zan hingir ior ga. Ican tser uumace sha ci u or u hiihii la hemba Aôndo ato, nahan ta mlu na u vough la kera kua u tsombor kpaa. Se ôr kwagh u Adam hegen se bee ve, de se ôr kwagh u Yesu kpaa. Ityesen i or due ken inyamtoho la zua sha kwagh u Bibilo i er sha kwagh u Yesu la je kpa?

U Fatyô u Lumun Ityesen i Or Due ken Inyamtoho la kua I Mbakristuu?

“Kristu kpe sha asorabo ase.” Er u fe nahan, ka môm ken ityesen i vesen i Mbakristu je ne. (1 Mbakorinte 15:3; 1 Peteru 3:18) Se tôv nen er i hii ve Bibilo i yer se ér mbaasorabo yô shi se time sha kwagh u isholibo i er a vese la kpaa, ka nahan  man se kav er ityesen i or due ken inyamtoho la i zough sha kwagh u Bibilo i kaa ér, “Kristu kpe sha asorabo ase” la ga ye.

Se mba mbaasorabo cii sha ci u se fatyô u dondon aeren a Aôndo a doon, er dooshima man ijirôron na i mimi la nahan vough ga. Ka nahan ve Bibilo i kaa ér: “Ior ca ca ve er isholibo nahan kera mba a iengem i Aôndo ga” ye. (Mbaromanu 3:23) Bibilo tese ér ka isholibo i ve a ku ye. I ôr ken 1 Mbakorinte 15:56 ér “Soho u kuugh yô, ka isholibo.” Shi kwagh u a ne se angev kpôô kpôô yô ka isholibo i í lu ken a vese la. Yesu yange tese ér mlu wase u isholibo ne ve se a angev. A kaa a or u kpen alegh ugen wener, “i de u asorabo a ou,” er nahan yô maa angev mbu or ne bee je.—Mateu 9:2-7.

Ku u Yesu la wase se nena? Bibilo tese mkposo u Adam man Yesu Kristu, i kaa ér: “Er i lu ken Adam man ior cii ve lu kpen yô, kape ken Kristu kpaa, á gema ior cii vea hingir mbaumav la.” (1 Mbakorinte 15:22) Yesu paa se sha ikyev i isholibo i se zough a mi hen Adam la zum u a na nagh a uma na la. Nahan yô, hanma or u nan ne Yesu jighjigh shi nan ongo imo na yô nana zua a kwagh u Adam yange ta kera la—ka uma u tsôron je la.—Yohane 3:16; Mbaromanu 6:23.

Nahan u nenge er ityesen i or due ken inyamtoho la i zough vea kwaghaôndo u Mbakristu ga kpa? Aluer se na jighjigh ser ka ken “Adam man ior cii ve lu kpen” ga yô, a er nan man se na jighjigh ser ka ‘ken Kristu á gema ior cii vea hingir mbaumava?’

Er i Hii Ve Ityesen i Or Due ken Inyamtoho la I Doo Ior Yô

Bibilo pase er atesen, inja er ityesen i or due ken inyamtoho la nahan a hingir u samber kpishi yô. I kaa ér: “Shighe ngu van u ior vea kera fatyô u veren ato sha ityesen i dedoo ga, vea kohol mbatesen kpishi sha asaren a ve ayol a ve sha ci u ato vande ngiligh ve yô. Vea tôô ato a ve sha kwagh u mimi la kera vea gema vea ver sha ukwaghhir.” (2 Timoteu 4:3, 4) Shin er i hembe ôron kwagh u ityesen i or due ken inyamtoho la inja er ka ityesen i mbatôvonakaa nahan kpa, jighilii yô ityesen ne ka i kwaghaôndo. I tese ior er vea nengen uma man er mlu ve vea Aôndo una lu yô. Akaa a ityesen ne i er la zua vea ieren i uumace ve lu a mi i wan ayol a ve ikyo tseegh shi keren ér vea lu sha tseeneke ve la. Ior mba ve ne ityesen ne jighjigh kpishi kaa ér ve na Aôndo kpa jighjigh. Nahan kpa, ve hen ér Aôndo gba akaa ga shi we uwegh sha akaa a ior ve eren ga shi una ôr uumace ijir kpaa ga. Ityesen ne ka i ngirigh ior ato ker tsô.

Mbatesen ior ityesen i or due ken inyamtoho ne mba tesen i sha ci u akav nga a tesen ér ityesen ne ka i mimi yum ga, kpa ka sha ci u “asaren a ve ayol a ve;” alaghga sar ve u lun hen atô u mbatôvonakaa mba ve lumun a ityesen ne yô. Profesôr ugen mba yer un ér Michael Behe, u a hen kwagh u aveghemakaa a ken iyol i or anyom imôngo hegen la kaa wener mba ve tesen ér aveghemakaa a ken iyol i or gba duen tsô la, mba a ma ityôkyaa i ôron kwagh nahan ga. Aveghemakaa a ndahar kpishi ne aa fatyô u gban duen iyol i a tsôô? Profesôr ne nger wener “kwaghtôvon môm tsô tese ér aveghemakaa a uma gba duen iyol i a tsô ga. Ma takerada môm u mbatôvonakaa, er ma magazin u tôvon sha akaa a cimin shin sha ma kwaghhenen nahan tsô pase er aveghemakaa a uma yange due iyol i a shin er imba kwagh ne er tsô kpaa ga. . . . Kwagh u mba tesen ér or due ken inyamtoho ve kaan ér aveghemakaa a uma due iyol i a la ka igbongor jighilii.”

Aluer mba tesen ityesen i or due ken inyamtoho la kan shio u tesen ér ityesen ne ka i mimi yô, hii nan ve samber a i kpoghuloo nahana? Behe pase ityôkyaa ér: “Ior kpishi, kua ashagbaior a tôvonakaa soo u fan ér or uhemban sha won cii ngu u nan gbe akaa ga sha apera.”

Ityesen ne doo mbahemenev mba kwaghaôndo mba ve soon u tesen ér ve mba mbafankwagh la ishima kpen kpen. Mlu ve ngu kwaghmôm a u ior mba apostoli Paulu ôr kwagh ve ken washika u nger Mbakristu mba ken Roma la. Paulu nger ér: “Kwagh u i fetyô u fan sha kwagh u Aôndo  la i pase ve, ve fa un. . . . Hii sha igbetar je mba nengen a mlu Na u i nengen a mi sha ashe ga la, inja na yô, ka agee a Na a tsôron man mlu Na u sha inja i Aôndo la, mba nengen a mi sha ashe a ishima ken aeren a Na. Nahan mba a ityôkwagh i ishôôgh ga, shin er ve fa Aôndo nahan kpaa ve civir Un er ka Aôndo nahan ga, ve sugh Un kpaa ga, mbamhen vev hingir gbilin, asema a ve a lanen kwagh la gema wa ime. Ve kaa er, ve mba mbafankwagh kpa ve hingir abumeaior.” (Mbaromanu 1:19-22) U er nan ve mbatesen mba aiev vea bume u ga?

Jighjigh u Nan u a Har sha Ikyav i Tesen Ér Orgbanakaa Ngu Yô

I pase kwagh u a lu jighjigh u nan yô ken Bibilo, nahan kwagh ne wase se u fan ér ikyav ka kwagh u hange hange. Bibilo kaa ér: “Jighjigh u nan yô, ka u fan kwagh u ishimaverenkeghen yase i lu sha mi la dedoo a akpelan a tan ga, ka ikyav i akaa a i nengen a mi ga la.” (Mbaheberu 11:1) Doo u jighjigh u se ne Aôndo sha mimi la una har sha ikyav i tesen ér Orgbanakaa ngu kpôô kpôô. Bibilo tese pe u zua a ikyav la yô.

Davidi u jijingi u Aôndo mgbegha un nger Bibilo la kaa ér: “M ngu wuese We er U erem m lu kwagh u cieryol man u kpilighyol kpaa yô.” (Pasalmi 139:14) Aluer se mba tôôn shighe henen sha gbenda u kpiligh iyol u Orgban se a er iyol yase man akaauma agen la yô, kwaghfan na la una kpiligh se iyol kpishi. I er alegh a iyolough ase, a a lu udubu udubu shi a eren tom imôngo sha u se lu uma la cii sha inja sha inja. Shi sha man tar u se nengen a mi ne kpa tese ér i er hanma kwagh er i doo u una lu la vough, kwagh gba inya ga. Davidi nger ér: “Usha mba pasen icivir i Aôndo; kwavaôndo kpaa ngu tesen tom u ave Na.”—Pasalmi 19:1.

Bibilo iyol i i kpa i mgbough a akav a tesen ér or ngu u nan gbe akaa cii yô. Aluer u tôô shighe u hen er ityakerada i Bibilo, i i lu 66 la cii i lu zwa môm man er atindiakaa a Bibilo a hemba cii man er akaaôron a profeti a ken Bibilo a gbe inya ga yô, u nenge a akav kpishi a tesen ér ka or u a gbe akaa cii la a nger i ye. Aluer u fa atesen a Bibilo yô, kwagh ne kpa una wase u u lu a vangertiôr wer mimi je Bibilo ka Mkaanem ma Orgbanakaa. U tesen ikyav yô, aluer u fa atesen a Bibilo, er ityesen i i pase ityôkyaa i se lu yan ican man kwagh u a lu Tartor u Aôndo man mlu u uumace u ken hemen man i i tese se kwagh u se er ve a saan se iyol la nahan yô, u nenge er Aôndo a lu a kwaghfan kpishi yô. Alaghga a lu u ken ishima er lu Paulu nahan, gadia a nger ér: “Kpash! Mze u ikpelaakaa man mfe man kwaghfan u Aôndo ve za kweng ne! Ajir a ôron a Na gande u timen sha mi, igbenda Na kpaa i gande u tôvon tsôô!”—Mbaromanu 11:33.

Er u lu tôvon akav a tesen ér Aôndo ngu man jijighjigh wou u nan kpa una lu seer a seer yô, hanma kwa u ú er Bibilo yô u lu a vangertiôr wer, ka Orgbankaaa je a lu lamen a we ye. Aôndo kaa ér: “Ka Mo je M er tar ye, M gba or, M ver nan sha u kpaa; ka ave Am je, a samber Usha, akum a ve la cii kpaa, M wa a atindi.” (Yesaia 45:12) Aluer u tôv sha akaa a wasen we u fan er Yehova a lu Orgbanakaa cii yô kwagh ne una wase u kpishi je.

[Blurb on page 14]

Apostoli Paulu yange kaa a Mbagrika mba fan takerada ér: ‘Ka sha or môm je man Aôndo er akuraior cii’ ye

[Blurb on page 15]

Ityesen i or due ken inyamtoho la kaa ér oruma ka inyam i vesen i mlu na a lu doon a doon yô. Bibilo kaa ér ior mba ainge mba mlu ve a lu vihin seer a seer ne due ken or u hiihii u yange lu vough la

[Blurb on page 16]

“Kwaghtôvon môm tsô tese ér aveghemakaa a uma gba duen iyol i a tsô ga”

[Blurb on page 17]

Gbenda u kpilighyol u Orgban se a er akaauma la na yô kwaghfan na la kpiligh se iyol kpishi