Er Ú Ôr Bibilo Ú Kav Yô

3. Lumun Iwasen Hen Mbagenev

Ngise la orgen u zenden tôvon akaa, iti na ér, Edward John Eyre, zende gôgô zende kar shin Pev u Nullarbor ken taaikyôngo ugen ken tar u Australia. Shighe u Eyre mough zende ne la, ior mba hen ijiir la mba i yer ve ér Aborigines la, tese un er una zua a mngerem ken agungu a nyaagh man ikyon i í yer ér eucalyptus la yô. Er Eyre ngohol iwasen hen mba ve fa ijiir la yô, kwagh la war uma na.

ER IKYAV ne i tese nahan, ka i gba u or u nan hembe lun a mfe sha ma kwagh nana wase se ve se er kwagh u taver tsung se kure vough ye. Kape u hiin Bibilo i ôron kpa i lu je la.

Yesu yange hen ér mbahenen nav vea kav Bibilo ayol a ve ga. Yange fa dedoo ér gba u wase ve u kaven Bibilo.Nahan sha shighe ugen la, “a bugh ve ishima sha u kaven icighanruamabera.” (Luka 24:45) Yesu fa er i doo u mbaôron Bibilo cii vea ker iwasen sha u kaven atesen a Bibilo yô.

Vea Zua a Iwasen hen Unô?

Yesu yange na mbadondon un mba mimi tom u nan mbagenev iwasen ne. Cii man Yesu kôndo yem sha yô, a kaa ér: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen . . . tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.” (Mateu 28:​19, 20) Tom u vesen u Mbakristu ve lu a mi yô ka u tesen ior, man tom ne kua u pasen ior er vea dondon akaawan a Bibilo ayange ayange yô. Mbakristu mba mimi ka ve wase ior u kaven Bibilo.

 Yesu yange na mbadondon un tom la ica lu a gba ga man kwagh u doon tsung er. Bibilo ôr kwagh u Oretiopia u eren tom ken ya u tor u lu ôron takerada u profeti Yesaia yô. Or ne ôr kwaghôron ugen u profeti Yesaia nger la, kpa kav inja na ga. Avur aa a tsume un la kaa ér: “I ulugh Un er iyôngo i i za a mi sha u za ​—⁠sôngon yô, man shi er waniyôngo ka a lu ving sha ishigh ki mbatôndon un aive nahan, kape Un kpaa A bugh zwa ga la. Ka sha mlu Na u icivirigh ga la man i tôô Un ijir kera ye; man kov Na yô, ka anti je nana ôr kwagh sha u? Gadia i tôô uma Na sha tar kera.”​—⁠Aerenakaa 8:​32, 33; Yesaia 53:​7, 8.

Oretiopia u eren tom ken ya u tor la yange pine Filibu, Orkristu ugen u fa Bibilo tsema tsema yô, ér: “Profeti ne yô, ka kwagh u an a ere? Ka kwagh na iyol na, shin ka kwagh u orgene?” (Aerenakaa 8:34) Oretiopia la yange za ken Yerusalem sha u za civir Aôndo, man a̱ shi nan kpa yange sôn Aôndo ér a̱ tese un kwagh u una er yô. Adooga or ne lu ôron Ruamabera la sha gbashima man a iyol hiden a mi ijime. Nahan kpa, or u eren tom ken ya u tor ne kav kwagh u lu ôron la ga. Tsô a  pine Filibu ér a wase un. Kwagh u Filibu ôr un la doo un kpishi, nahan un kpa soo u hingir Orkristu.​—⁠Aerenakaa 8:​35-39.

Mbashiada mba Yehova mba eren tom u Filibu man Mbakristu mba tsuaa yange ve er la. Ve na ayol a ve sha u wasen ior ér ve fa kwagh u Bibilo i tese jim jim yô, man mba eren kwagh ne ken ityar kposo kposo je hemba 235. Mba eren kwagh ne sha u henen Ruamabera a ior sha akaa a a lu zan hemen ainge ne. Gbenda u ve henen Bibilo a ior kure kure ne wa u timen sha kwagh u Bibilo i er sha ma itinekwagh yô. *​​—⁠Ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Mbamlumun mba Kuman ken Ato sha Mbampin mba ken Bibilo” la.

“Yange I Nam Mbamlumun sha Mbampin Av Cii”

Steven man Valvanera kua Jo-Anne mba i er kwagh ve ken ngeren u hiihii la, yange ve hii u henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova. Steven kaa ér: “Er se lu tôôn akaa a i nger ken avur a Bibilo agen karen sha agen yô, m lu nengen a mimi u a akaa a se lu henen la ken Bibilo hanma shighe cii, nahan kpiligh mo iyol kpishi. Cii man m hii Bibilo i henen vea Mbashiada mba Yehova yô, or môm tsô nan vande tesen mo er me er kwagh ne ga. Yange doom kpishi u fan mer Bibilo ngi a mbamlumun mba kuman ken ato shi mimi u i̱ tese la kpa tsume ga cii.”

Valnanera kpa lumun a kwagh ne. A kaa ér: “Hanma kwagh u Mbashiada mba Yehova yange ve tesem yô zua sha ugen kpian shi lu sha adondo adondo kpaa. Yange m nenge mer doo u me lumun a kwagh sha ci u ka kwagh u i pase ken côôci je la ga, kpa me lumun a mi sha ci u i ta iwanger sha mi wanger wang.” Jo-Anne di kaa ér: “Er yange i nam mbamlumun sha mbampin av cii yô, kwagh ne wasem u nan Aôndo u a ne i nger Bibilo la icivir kpishi. Gadia Aôndo yange fa er uumace vea lu a mbampin mba taver kpishi mba pinen, nahan na i nger mbamlumun mba kuman ken ato sha mbampin mban ken Bibilo.”

U fa ma Orshiada u Yehova je he? Yô, pine nan nana tese u er ka ve hen Bibilo a or yô. Aluer u fa ma Orshiada u Yehova ga yô, nger se washika sha adereshi môm ken mba ve lu sha peeji 4 u magazin ne la. Aluer u ngu ôron Bibilo a ishima i gbar gbar shi u lumun iwasen hen or u nan fe u tesen Bibilo tsembelee shi u ngohol iwasen i icighan jijingi u Aôndo kpaa yô, Mkaanem ma Aôndo ma a taver we u kaven ga cii. Sha kpôô yô, u fatyô u ôron Bibilo shi kaven kwagh u ú lu ôron la!

[Ngeren u shin kpe]

[Ngeren u kiriki/Foto peeji 8 la]

Mbamlumun mba Kuman ken Ato sha Mbampin mba ken Bibilo

Atineakaa agen a Mbashiada mba Yehova ve timen sha mi vea ior ken Bibilo yô:

• Kanyi i lu awashima u Aôndo sha ci u tar nee?

• Mbakpenev mba hana?

• Se mba ken ‘ayange a masejimee’?

• Hii nan ve Aôndo a de ér ior ve ya icanaa?

• Me er nan ve a saan tsombor wam iyoloo?

[Foto u sha peeji 7]

Aluer u soo u fan Bibilo yô, . . . sôn Aôndo a na u jijingi na shi ôron Bibilo a ishima i gbar gbar shi ngohol iwasen hen mbagenev