Kanyi Aôndo a Erene?
Kanyi Aôndo a Erene?
“Yehova [NW], ka nyi U til ca; ka nyi U yer iyol sha ayange a mzeyolo?”—PASALMI 10:1.
KA SEA nenge atôakaa a vesen a ken abaver a i lu ôron sha televishen la cuku tseegh kpa, se nenge a ikyav i tesen ér se mba ken ‘ayange a mzeyol.’ Man zum u ma kwagh u vihin a er hen ya wase, inja na yô zum u aferaior a bul se shin ma aikyôr u vesen a bende a vese gayô shighe u or wase nan saa ku yô, alaghga se pine ser Aôndo ngu nengen kpa? Kwagh gba un je kpa? Ngu jee?
Nahan kpa, i lu je nahan ú gbidye kwar ú nenge wer alaghga tsô ishimaveren i se lu a mi sha akaa a se soo ser Aôndo a̱ er la i̱ har sha mhen u vough ga vee? U tesen ikyav yô: Tôô ase wer ishima vihi wanye u cuku ugen sha ci u baba na yar tom yum. Sar un kpishi u lun vea baba na, nahan ngu tômon ér ma a hidi. Ka un er baba na ta un kera nahan. Sha iyange la cii, ngu pinen acin imôngo ér, “Baba yem han jimi?”
Ka se ican ga u nengen er mhen u wan ne a lu shami ga yô. Gadia ter na ngu eren tom hen shighe la sha er una zua a inyaregh ki koson tsombor na cii yô. Se kpa alaghga tsô shighe u ka sea vaan sea kaan ser “Aôndo za hana”? la, mhen wase la ngu a lu shami ga shinii?
U tesen ikyav yô, alaghga mbagenev vea tôm ér Aôndo a̱ lu or u wuan ior, u̱ tom na i lu u tsahan mbaaferev fese yô. Mbagenev yô, mba nengen ér Aôndo ngu di or u sha u a we nagh kpishi, u tom na yô i lu u eren se iyua, inja er u keren se a tom shin kwase gayô nom shin wasen se sha er se haa do se ya je kpaa yô.
Mbamhen mba uhar mban cii tese ér aluer Aôndo tsaha mbaaferev fese shin á na se kwagh u se sen la ave ave ga yô, á wa ikyo sha ican i se lu yan la ga shi á fa mbamgbe asev kpaa ga. Mbamhen mbara nahan, mimi môm ngu ker ga! Ka mimi je ne: hegen u se lu ôron kwagh ne, Yehova Aôndo ngu eren tom u nengen sha tsombor na u uumace jimin cii la, kpa ka sha gbenda u ior ve sônon un la ga.
Nahan yô, ka nyi Aôndo a lu erenee? De se time sha kwagh u yange er sha shighe u i gba uumace, zum u mlu ve vea Aôndo vihi kpishi la tsô se zua a mlumun sha mpin ne. Kpa u ngu wer lu u a kera fatyô u himen ve a Aôndo ga ze.
Mvihi u Isholibo i Ve a Mi La
Tôô ase wer iyou igen vihi gba icaver anyom kar imôngo hegen. Haav mbu iyou la yôhôr, ihinda kpa tsua kera, shi ior vihi akaa ker cica cii. Shighe ngu u iyou la yange i lu tsembelee yô, kpa kera ngi nahan ga. Nahan er iyou la i vihi kpishi yô, a lu kwagh u mte mte u hiden sôron i ga; á fatyô u sôron i ken iyange i môm ga.
Hide hen ase sha kwagh u vihin u yange er uumace, i kom er anyom 6,000 nahan ken ijime, Genese 1:28) Kpa zum u Adam man Ifa er isholibo la, lu inja er ve vihi tsombor u uumace mba a va mar ve ken hemen la nahan.
zum u Satan, or u ken jijingi ugen, mgbegha Adam man Ifa ve hemba Aôndo ato la. Cii man kwagh ne er yô, nom man kwase u hiihii la lu gbong gbong a angev shio, shi lu u vea lu uma gbem sha won vea ônov vev man ônov mba ônov vev mba a va mar ken hemen la kpaa. (Mayange je de henen wer akaa a vihin a ihyembeato la yange i va a mi la ka a ikyoogh ga ze. Bibilo kaa ér: “Isholibo nyôr shin tar sha or môm [Adam], man ku gema va sha ci u isholibo.” (Mbaromanu 5:12) Dugh ku u isholibo i ve a mi la kera yô, isholibo vihi mlu wase vea Un u a gbe se la shi i bende a mluyol wase man mhen wase man ishima yase kpaa. Sha nahan yô, mlu wase ngu er ya u á vihi cica cii nahan. Orperapera Yobu yange sav ôron kwagh u mlu wase sha mimi, zum u a kaa ér “ayange a” oruma “nga ciôn tsô, man a iv a ican kpaa” la.—Yobu 14:1.
Kpa Aôndo ta uumace kera shighe u Adam man Ifa gba ken isholibo laa? Mayange ga! Sha kpôô yô, hii sha shighe la je zan zan nyian, Ter wase u sha ngu eren tom sha ci u tsombor u uumace jimin cii. Aluer u soo u hemban kaven kwagh u Aôndo a lu eren sha ci wase yô, time ase sha akaa a hange hange atar a ka i er sha u hiden sôron ma iyou yô, shi nenge er akaa shon á zough sha kwagh u Aôndo a er sha u sôron mlu u orumace yô.
1 Or ka nana yenge iyou i nan i̱ í vihi la iyol nana bee cii yô, nan tsua u hiden sôron i shin hemben i kera.
Yange Adam man Ifa mba hembe a hemba ato ken Eden nahan, Yehova Aôndo maa yôô awashima na u hiden sôron mlu u uumace la. A kaa a or u ken jijingi u yange hii ihyembeato ne la ér: “Me ver ihyom hen atô wou vea kwase, man hen atô u vor wou a vor na kpaa, u ua cagh u ityough, we di kpaa ú cagh u ikishinguhar.”—Genese 3:15.
Mkaanem ma Yehova ôr ne lu ityendezwa i tesen ér una tim or u yange mgbegha uumace ve hemba ato ken Eden la. (Mbaromanu 16:20; Mpase 12:9) Heela tseegh ga, Yehova shi tsengaôron ér “vor” ugen u ua va ken hemen yô, ua paa uumace ken isholibo. * (1 Yohane 3:8) Sha nahan yô, Yehova pase kwagh u una er la ken igbar: lu u Aôndo una hide a sôr mlu u uumace mba a gbe la, lu u una tim ve a tim kera cica cii ga. Kpa lu u mser u una hide a sôr mlu u uumace la una tôô shighe.
2 Or u nderan mlu u iyoough, u i yer ér architect la ka nan vande kpelan foto u iyou i̱ í soo u maan la cii ve i hii tom la ye.
Yehova Aôndo yange na Mbaiserael atindi, shi ndera tempel u vea civir un ker yô. Bibilo kaa ér: “Akaa angan yô, ka di mure u akaa a a lu van la tsô.” (Mbakolose ) Atindi la man tempel la lu er ka foto u tesen kwagh u vesen u una va ken hemen yô. 2:17
U tesen ikyav yô, Mbaiserael naan iniav sha uzendenya sha ci u mde u asorabo ve. (Levitiku 17:11) Kwagh u ve eren ne tese kwagh u nagh ku vesen ku lu u a va na anyom uderi imôngo ken hemen yô, man lu u nagh ku shon kua va uumace a mpaa u mimi. * Mlu u tabernakel man tempel u Mbaiserael civir Aôndo ker la tese akaa a Mesiya u una va ken hemen la una er yô, hii sha nagh ku una na zum u una kpe la zan zan kure sha myem na u una kôndo a yem sha la.—Nenge ngeren u a lu sha peeji 7 la.
3 Ka i tsua ormaankwagh u nana dondo foto u or nderan mlu u iyoough la nana hide a maa iyou shon yô.
Yesu lu Mesiya u ityendezwa, u yange gba u una dondo ikyav i Mbaiserael ver sha iniav mbi ve naan la, nahan una na uma na sha u paan uumace yô. Jighilii yô, Yohane u Eren Batisema yila Yesu ér, “Waniyôngo u Aôndo u A tee isholibo i tar kera ne.” (Yohane 1:29) Yesu yange lumun tom u i na un la sha ishima na. A kaa ér: “M sen Sha, ka sha u Me er ishima Yam ga, kpa ka u eren ishima i u A tindim la.”—Yohane 6:38.
Kwagh u Aôndo soo ér Yesu a̱ er yô, lu u a̱ “na uma Na a̱ hingir ipaan sha ci u ior kpishi” tseegh ga, kpa shi a̱ lôhô mbagenev ve̱ hingir mbadondon un shi ve̱ za lu a na ken Tartor. (Mateu 20:28; Luka 22:29, 30) Aôndo una kure awashima u a lu a mi sha ci u uumace la sha ikyev i Tartor na la. Mba yer loho u í ôron sha kwagh u Tartor u Aôndo la ér “loho u dedoo,” sha ci u loho la pase ér Aôndo ver gomoti sha, sha u a nengen sha tar ne yô!—Mateu 24:14; Daniel 2:44. *
Tom u Sôron Mlu u Uumace la Ngu Zan Hemen
Cii man Yesu kôndo yem sha yô, a wa mbadondon un tindi ér: “Za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi . . . nenge, Me luun a ven ayange ayange zan zan mkurtar je.”—Mateu 28:19, 20.
Nahan yô, lu u tom u sôron mlu u uumace la ua kure sha ku u Yesu la ga. Lu u ua za hemen zan zan shighe u “mkurtar,” ka shighe u Tartor u Aôndo ua hii u nengen sha akaa a á lu eren shin tar ne je la. Ka shighe shon je se lu ker ne. Se fa nahan sha ci u ikyav i Yesu tsengaôron sha kwagh u “mkurtar” la ngi kuren sha mi hegen. *—Mateu 24:3-14; Luka 21:7-11; 2 Timoteu 3:1-5.
Nyian ne, Mbashiada mba Yehova ken ityar 236, mba kuran tindi u Yesu wa ér se̱ pase loho u dedoo u Tartor u Aôndo la. Jighilii yô, i gber magazin u ú lu ôron ne ér a̱ wase u u̱ seer henen kwagh u Tartor la man kwagh u ua er la kpaa. Hanma Iyoukura yô, ka i nger sha peeji u sha 2 la ér: “Magazin ne . . . surun ior asema sha loho u dedoo u Tartor u Aôndo, u u lu gomoti u sha la ér kera shi ca ga tsô ua tim mbaaferev shi ua gema tar ne ua hingir paradiso. Taver ior asema ér ve̱ na Yesu Kristu jighjigh, un u a kpe sha u se̱ zua a uma u tsoron, shi a lu hemen ken Tartor u Aôndo hegen la.”
Sha kpôô yô, hegen ne alaghga u lu ungwan kwagh u num u mbawan tswam ve lu tan sha ajiir kposo kposo la shin alaghga ma aahe una er u. Nahan kpa, aluer u hen Bibilo yô, kwaghhenen la una wase u ú fa er Aôndo a gbihi uumace ga yô. Ngu “ica a hanmô wase ga.” (Aerenakaa 17:27) Man ityendezwa i̱ á er ér una hide a kwagh u mbamaren asev mba hiihii mbara ta kera la ia kure sha mi kpee je.—Yesaia 55:11.
[Ngeren mba shin kpe]
^ Wea soo u seer kaven kwagh u i er ken Genese 3:15 la yô, ôr ityough 19 ki takerada u Kporom hen Yehova la, ka Mbashiada mba Yehova ve gber u ye.
^ Wea soo u seer zuan a iwanger yô, ôr ityough 5 ki takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la, ka Mbashiada mba Yehova ve gber u ye.
^ Wea soo u seer fan kwagh u Tartor u Aôndo la yô, ôr ityough 8 ki takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la.
^ Wea soo u seer zuan a iwanger sha kwagh ne yô, ôr ityough 9 ki takerada u Bibilo Tese Ér Nyi Jimi? la
[Ngeren u caghen a cagh/Ufoto u sha peeji 7]
(U soo u ôron ngeren ne cii yô, nenge takerada u)
‘Eev Mbu Icighanjiir U Mimi La’—Kwagh u Tabernakel la á til sha mi yô
ATSE A NANDEN NAGH
Mlumun u Aôndo lumun nagh ku Yesu la.—MBAHEBERU 13:10-12.
ZEGEPRISTI
Yesu.—MBAHEBERU 9:11.
1 Sha Iyange i Iwom la, zegepristi yange á na nagh sha ci u asorabo a ior.—LEVITIKU 16:15, 29-31.
1 Sha iyange i Nisan 14, inyom i 33 la, Yesu na nagh sha uma na sha ci wase.—MBAHEBERU 10:5-10; 1 YOHANE 2:1, 2.
ICIGHANKPAR
Mlu u Yesu u yange i mar un ken jijingi la.—MATEU 3:16, 17; MBAROMANU 8:14-17; MBAHEBERU 5:4-6.
IKYONDO I YISAN LA
Iyol i Yesu i inyam man awambe, i í lu kwagh u yange pav uma u shin tar ne a uma u sha la.—1 MBAKORINTE 15:44, 50; MBAHEBERU 6:19, 20; 10:19, 20.
2 Zegepristi yange a nyôr ape i te ikyondo i yisan i̱ i̱ pav Icighankpar kposo a Icighankpar u Hemban Cii la á yem ken Icighankpar u Hemban Cii la.
2 Yange mba nderen Yesu shin ku yô, á ‘nyôr ape i te ikyondo i yisan la’ sha u kôndon yemen sha, sha er “Una ande sha ishigh ki Aôndo sha ci wase” yô.—MBAHEBERU 9:24-28.
ICIGHANKPAR U HEMBAN CII LA
Sha.—MBAHEBERU 9:24.
3 Zegepristi una nyôron ken Icighankpar u Hemban Cii la yô, á er awambe a zendenya u ne nagh sha mi la á mishi sha ishigh ki areki u ikyuryan la.—LEVITIKU 16:12-14.
3 Yesu va a mtsera u awambe na a yange haa inya la hen Aôndo, sha nahan yô á na iwom i mimi sha ci u asorabo a ase.—MBAHEBERU 9:12, 24; 1 PETERU 3:21, 22.