Washika U Ken Tar U Haiti

“M Nenge Mer M Er Tom u Icivirigh Kpen Kpen”

SHIGHE u tar tenger ken tar u Haiti sha iyange i Janawari 12, 2010 la, a̱ ngure ôron abaver sha televishen ve a̱ tesen ayou man akaa agen a mtenger shon yôhôr la nahan, u kenger a kenger tsô kpa i cier mo iyol. Uwer la ngu kar ayange 20 yô, ijende yam Carmen yilam sha telefon kaa a mo ér se za wase ior mba ken tar u Haiti. Yange m hii zuan a Carmen anyom kpuaa ken ijime, shighe u se na ayol a se sha u eren ior twer hen ijiir igen i í lu maan Iyou i Tartor yô. Hii shighe la je, se er tom imôngo sha ajiir a maan kwagh agen kpaa, nahan se ya ikyar hegen kôôsôô je.

Yange m kaa a Carmen mer, alaghga a taver mo iyol shin ishima yam ia tsoghor a kuma u me za wase ior ken tar u Haiti ga. Kpa a umbur mo er yange se vande eren tom imôngo a zayol shio yô, nahan se fatyô u wasen ayol a ase. Mkaanem nam mara taver mo ishima, tsô m yila ijiirtamen i Mbashiada mba Yehova ken gar u Brooklyn, New York, m lam a or u yange lu nengen sha kwagh u tindin ior mba ken tar u Amerika sha u ve za na iwasen ken tar u Haiti la. M na un iti yam sha u a seer sha ati a mba ve lumun u za wasen la. M na un iti i Carmen kpaa, shi m kaa á na mer se soo u za eren tom ne imôngo. Nahan kpa, a kaa a mo ér, er se ne ati ase yô maa a yila se ér se za wase tom ne keng ga, shin a gba u se uhar se er tom ne imôngo keng ga.

Kwagh ne na yô, m yem eren akaa am, m hen mer á yilam tom ne ga. Ayange nga kar anyiin yô, i yilam ken gar u Brooklyn sha telefon, i pinem ér mo me fatyô u zan ken tar u Haiti kpa—mea fatyô je yô, i̱ lu kpernan! Kwagh ne kpiligh mo iyol saa her. Nahan m lumun mer me nôngo. Kwagh u m hii eren yô, m za sôn ian hen ijiirtom yam. Kwagh u sha uhar yô, m yila Carmen, kpa a kaa a mo ér i lôhô un tom ne ga sha ci u un fa zwa French ga yum. Yange saan mo iyol, shi mciem gbam iyol kpaa. Sha iyange i Janawari 28 la, m nôngo m zua a tikeeti i nyôron igirgi, nahan m nyôr igirgi ken gar u New York m yem ken gar u Santo Domingo, ken tar u Dominican Republic, u ú we ndor a tar u Haiti la.

Gumor ugen u a lu Orshiada u Yehova yô va keghem gbenda hen tashan u girgi; a tôôm shin mato se yem ken afishi a branci u Mbashiada mba Yehova u ken tar u Dominican Republic la. Unôôsu mbagenev uhar kpa mough ken tar u Amerika va nyôr sha iyange la, nahan se tsa ken iyou i môm hen tugh mbura. Kpernan pepe, i tôô se shin mato i yem a vese ken afishi a branci u Mbashiada mba Yehova ken gar u Port-au-Prince; zende ne kuma ahwa ataankarahar man tiôn.

Se mba peren ijoughtar se mba nyer ken tar u Haiti yô, se nenge er tar-tenger la vihi akaa kpishi yô. Cieryol kpishi u nengen er tar yange u tenger sekôndi 35 tseegh kpa u gema u vihi haregh u doonashe ne cica cii nahan. U nengen a nenge mvihi ne sha televishen tseegh kpa yange taver mo; nahan u va nengen un sha ashe am bong je yô maa hemba cier mo iyol cii. Ayou kpishi vihi kua iyaagh ki pesiden u tar la kpaa; ayou agen je yô hembe hingir alôgh. Ayou ne kpishi lu ayou a ior mba ve er tom sha ican ken uma ve cii, ve zua a inyaregh ve maa a yô—kpa hanma kwagh cii saa ishe ken atô u sekôndi kpuaa tseegh. Tsô m gba henen er i lu akaa a iyolough a hembe lun kwagh u injaa ken uma wase ga yô.

 Se mba za nyer hen branci la yô, kwase ugen u ngohol mbavannya hen iyaagh kira nenge a vese er se lu van u va nyôron sha hunda yô, nahan a mough fese a yevese a va kegh se gbenda sha hunda, a kuve se, a gba sen mur mur. A sugh se er se undu akaa a ase cii se mough se ve tar ne nahan. Se mba ye kwaghyan atetan la yô, se mough se za hen Iyou i Mkohol i i̱ lu ikyua la; í gema ijiir ne hingir iyouci hen shighe la. Heen ne m kohol Mbashiada mbagenev, mba ve kpa ve va sha u va wasen yô; m zua a ortwer ugen u ken tar u Jamani vea kwase na u un kpa a eren tom u tweregh yô, kua or u wasen ve tom man kwase u kôron mar ugen u ken tar u Switzerland.

M hii tom hen tugh mbu hiihii mbura je. Mbavihin ayol yav sha butu hen inya ken Iyou i Mkohol la kuma iorov 18, mbagenev ken ve lu Mbashiada, mbagenev lu Mbashiada ga. Hanma or u vihin iyol cii yô, Mbashiada mba ve lu mbatwerev la nenge sha a nan tsembelee shi i er nan twer gbilin.

Hen tugh mbura, orgen u kuman anyom 80, u vihi iyol yô, saa ku. Kwase na lu vea na hen shighe la kua mo man kwase u se tsaan iyou i môm la. Ka been heela yô, gumkwase ugen, iti na ér Ketly, gba ngoron vaan sha ci u mnyoon. I tôndo un uwegh ku yanegh sha ci u iyol i a vihi shighe u tar tenger la. Kwaseshiada ugen u tesen Ketly Bibilo yô lu vea na. Kwase ne a tsa sha gambe môm vea Ketly hanma tugh ken Iyou i Mkohol la.

Tsô m za kohol Ketly, gbam ishima tsung u panden mnyoonom nam mara, kpa lu mnyoon u yolough tseegh ga, lu u ken ishima kpaa. A kaa a mo ér yange un lu hen ya u ijende na igen shighe u tar tenger la. Ve fa kwagh u lu zan hemen jighilii ga. Nahan ve kamber ave ve gba yevese imôngo duen shin won sha varenda, maa kpekpe ugen yôhôr kighir ve shin inya. Tsô un yila ijende na la, kpa a vengese ga. A kaa ér, un ongo un imo ga yô, un fa je ér kera ngu uma ga. Ijende na la yav bende a Ketly hen inya, ve lu her zan zan ahwa kar anyiin; lu hen shighe la ior mba dughun ior shin alôgh mase va nyôron ye. Yange i tôndo Ketly uwegh ku yanegh va kighir sha kwende.

Hen tugh mbu hiihii mbu m va hen ijiir ne la, hanma shighe u mnyam ma a hii u karen Ketly yô a umbur kwagh u aahe ne tsô a kera fatyô u yaven ga. Ketly gba vaan sôngor, kaan a mo ér: “M fa kwagh u i er ken Ruamabera sha kwagh u ayange a masejime man kwagh u tar-tenger yô. M fa, se mba a ishimaverenkeghen i dedoo sha kwagh u mlu wase u ken hemen. M fa er i doo u me wuese Aôndo er m lu uma yô. Kpa hen ase sha kwagh wam kpuaa tsô u kav er i lum yô. Kpem iyol ken uma, kpa nenge ase, ken iyange i môm tseegh, nenge m hingir sha wono.” M fa kwagh u me er ga tsô, gandem m kôr un, m mindi mliam m gba vaan. Se vaa imôngo zan zan mnyam va kar un.

Hanma iyange yô, i tindi ortwer môm man unôôsu uhar ér ve za wase mbavihinyol. Yange i tindim ken gar u Petit Goave; ijiir la gba ica a gar u Port-au-Prince kuma zende u ahwa ahar nahan sha mato. M za zende ne vea iorov mbagenev uhar mba ve va sha u va wasen yô, lu nôôsu ugen ken kpentar u Florida man ortwer u ken tar u France. Se za nyôr hen ijiir la sha ahwa 9:30 pepe, se dugh ikyav yasev se haa ken Iyou i Tartor i hen ijiir la. I vande ôron ior ér se mba van, nahan ve tema ve lu keghen se a kegh.

Tsô se kôr tom ave je. Tsee iyol hen shighe la kpishi, shi nongo u mba gba u a er ve twer la lu lihen seer a seer. Se er ior twer zan zan se va mase zan ahumbe er ahwa atar atetan nahan. Se mba utar mban, se gber ior iwambe kuma iorov 114 shi se nenge a mbavihinyol iorov 105 sha iyange la. Yange tumem iyol kpishi, kpa gema saan mo iyol sha ci u m wase u sôron ior mba kpe ve iyol ga ne.

Kohol cii yô, m er tom u wasen ior ken tar u Haiti ne peregh kasua uhar kpuaa. Hanma tugh yô, yange m nôngo u eren tom kuman ahwa 12 ken Iyou i Mkohol la. Kwagh ne lu zegetom kpishi, man m lu a vande eren imba tom ne nahan ga. Kpa, m nenge mer lu ian i civirigh je i nam u za eren tom ne ye, shi lu iveren kpaa. Saan mo  iyol kpishi er m fetyô u surun ior mba ken tar u Haiti mba ve ye ican kpishi ne asema shi m ve ve a mpeveryol nahan.

Akaa nga kpishi a se fatyô u henen hen a ve yô. U tesen ikyav yô, yange i tôndo Eliser, wan u vihin iyol ugen u m nengen sha a na yô nguhar; wan ne lu anyom 15. Yange a̱ na wan ne kwaghyan yô, a ya vea Jimmy, gumor ugen u va tsaan vea na hanma tugh la. Wan ne kaa a mo ér ashighe agen Jimmy yange una mough aikighe u va tsan vea na yô, a zua a kwagh u una ya ga. Ikyav i Eliser ne wasem u fan wanger wanger mer saa se lu mbainyarev shin se lu gbong gbong ve se kar kwagh u se lu a mi vea mbagenev ga.

Mbatwerev mbagenev mba se lu eren ior tswer imôngo la kpa, lu imba ieren i ve lu a mi je ne. U môm ken a ve, yange doo un iyol ga; ugen di ijime lu nyoon un. Nahan kpa, ve cii kwagh hemba gban ve u wasen mbavihinyol a u nengen sha ayol a ve. Ieren ve ne taver mo ishima u zan hemen. Ashighe agen yange i tume se iyol, ken ishima man sha iyol kpaa, kpa se lu wasen ayol a ase, nahan se gba uwer ga cii. Tom u m er ne ua hungur mo mayange ga! Doom kpishi er m lu ken nongo u Mbakristu mba fan kwagh, mba ve eren a ior kundu kundu shi ve tesen ve dooshima shi ve tangen ayol a ve ga nahan.

Cii man m undu tar u Haiti yô, mbauange mbagenev uhar mba i tôndo ve uwegh ku yanegh yô nôngo ngerem uwashika sha u sughun mo, ve zamber a mo ér m de er uwashika mban ga zan zan me kar nyôron shin igirgi ve. Man lu kwagh u m er kpaa je la. Kwagh u ve nger la kôrom ken ishima kpishi, tsô m gba vaan.

Hii shighe u m hide ken ya la je, m ngu a de u lamen a azende am a he a m ya ijende a ve ken tar u Haiti la ga. Se fatyô u yan ikyar a mbagenev kangenaa sha shighe u ican man sha shighe u aahe a er yô, man ka shighe ne kpaa se fa aluer ikyaryan la ka i mimi ye. M na jighjigh mer ikyar i se ye la ia fatyô u hemban nyityô ican i̱ se tagher a mi ken hemen kpaa. M nenge mer m er tom u civirigh kpen kpen.