I Pon Tor u Tar Ne u A Lu Hemen U ken Myer la ken Igbar

YESU yange ôr kwagh a ior sha shighe ugen la kaa ér: “Á dugh tor u tar ne kera.” Shighe kar yô, a seer kaan nahan ér, ‘tor u tar ne ngu a ma ityôkwagh sha a Mo ga,’ shi kaa ér, “i [ôr] tor u tar ne ijir.” (Yohane 12:31; 14:30; 16:11) Nahan lu an jim Yesu lu ôron kwagh u nana?

Mkaanem ma Yesu yange ôr sha kwagh u “tor u tar ne” la, tese ér lu kwagh u ter na Yehova Aôndo, lu ôron ga. Tsô, ka an nan lu ‘tor u tar nee’? A “dugh un kera” nena, man a “ôr un ijiir nena”?

“Tor u Tar ne” Pase Iyol Na

Vough er or u wan ifer kpishi ka nan shi kaan ihyagh sha tahav mbu nan lu a mi la nahan, ka kwagh u Diabolo kpa er shighe u lu meen Yesu, wan u Aôndo je la. Satan yange tesen Yesu “ityartor” i sha won cii kera yô, maa a kaa a na ér: “Me na U tahav mbun cii kua icivir i mbu kpaa gadia i nam mbu sha ikyev; ka m na hanma or u i lum pe nan nan yô. Aluer Wea gure inya Wea civir mo yô, á hingir kwagh Wou cii.”—Luka 4:5-7.

Aluer Diabolo ka or ga, kpa ka gbenda u ior ve henen akaa a bo ken ishima, er mbagen kpishi ve kaan nahan la yô, a pase kwagh u imeen ne nena? Yange lu ma mhen u bo u lu Yesu ken ishima shin lu ma ishimanyian i mee un shighe u er batisema kera la yee? Aluer ka nahan yô, er nan ve shi i kaa ér “ken a Na yô, isholibo ngi ga”? (1 Yohane 3:5) Er Yesu ma nyiman tahav mbu Diabolo a lu a mi sha uumace la yô, a gema a ôr kwagh na ér ka “tor u tar ne,” shi a yila un ér ka “orwuanor” man “or u aie” kpaa.—Yohane 14:30; 8:44.

Yesu Kristu yange tagher a Diabolo anyom nga karen ka kom er 60 nahan yô, apostoli Yohane shi umbur Mbakristu kwagh u tahav mbu Diabolo ér, “tar cii ngu sha ikyev i Orbo.” Yohane shi kaa ér, ka un kpaa “a lu tsughun tar cii” ye. (1 Yohane 5:19; Mpase 12:9) Akperan nga sha kwagh ne ga, Bibilo ôr kwagh u or u ken jijingi ugen u i nengen a na ga yô ér, ngu “tor u tar ne.” Kpa ngu a tahav sha uumace za kighir nan je?

Tor u Tar ne, Pande Tahav Na Akar a Na

Er apostoli Paulu lu ngeren kwagh u ityav mbi i gbe u Mbakristu vea nôngo sha kwagh u jighjigh ve u nan la yô, a pase mba ve lu mbaihyomov vev mba hemban cii la wanger wanger. A kaa jighilii ér: “Kera ka awambe man inyam se lu nôngon ityav a ve ga, kpa ka mbatarev man mbautahav man mba ve lu utor sha tar cii mba ime ngin ne, man ujijingi mba aferev mba sha ajiir a Sha.” (Mbaefese 6:12) Sha nahan yô, er ityav mbin i kera lu “awambe man inyam” se lu nôngon a mi ga, kpa i lu “ujijingi mba aferev” yô, kwagh ne kera ka kwagh u uumace tseegh ga.

Sha kwagh u mbamgem mba Bibilo mbagen mba i sember geman mbara ve ôr yô, “ujijingi mba aferev” mba i er kwagh ve heen ne, ka ma gbenda u eren shin henen iferkwagh ga, kpa ka ior mba ageev mba ken jijingi. Nahan yô, Satan Diabolo ngu eren tahav nav sha ikyev i mbatyomov mbagenev mba yange ve hemba ato, nahan ve undu “ijiir ve i teman jim” i sha la.—Yuda 6.

 Kwaghôron u profeti u Bibilo u ken takerada u Daniel la pase er mba ve lu “utor sha tar” mban ve ndera eren tahav vev sha tar cii, hii sha ayange a tsuaa la je yô. Er ishima yange i za profeti Daniel iyol kpishi sha kwagh u Mbayuda mba i yem a ve uikyangen ken Babilon kpa ve hide ken Yerusalem ken inyom i 537 Cii man Shighe u Yesu la yô, a er msen sha ci ve ulahadi utar. Ortyom u Aôndo tindi un hen profeti ne, sha u a za taver un ishima yô, ôr un er i hii ve un timbir u van yô. A kaa ér: “Ortaregh u tartor u Pershia la hendan a mo ayange ikyundu kar môm.”—Daniel 10:2, 13.

‘Ortaregh u Pershia’ ne, lu ana? Ikyav tese ér, ortyom ne lu ôron, lu kwagh u Shirushi, Tor u Pershia, u hen shighe la lu eren a Daniel man ior nav doo doo la ga. Shi bee kera yô, ortyom môm yange wua mbautyaav iorov 185,000 hen tugh môm tseegh, nahan a er nan ve orumace u kaka u nan lu tor yô, nana fatyô u hendan kwagh a or u ken jijingi je a kuma ulahadi utara? (Yesaia 37:36) ‘Ortaregh u Pershia’ u vihin kwagh ne a fatyô u lun ma ortyom u Diabolo, inja na yô, lu ma ijôv i yange i na i tahav sha Tartor u Pershia la yô. Ortyom u Aôndo la shi za hemen a kwaghôron la kaa ér, shi una hide a za nôngo ityav a “ortaregh u Pershia” man shi ijôv igen, i i kpa i lu ortaregh yô; ijôv ne di lu “ortaregh u Grika.”—Daniel 10:20.

Nahan se kure ikyaa sha kwagh ne ser nyi? Se kure ser, sha mimi yô, “utor” mba se nengen a ve ga yô, mba hemen “tar cii,” ka azôv a a lu mbataregh mba ve lu hemen tar ne je la, man gema mba sha ikyev i tor ve, Satan Diabolo. Kpa awashima u ve ndera lun a mi, hii ngise je zan zan hegen la kanyi?

Tor u Tar ne Tese Imbaor i Un Lu Jim Yô

Apostoli Yohane ôr ken Mpase, takerada u Bibilo u masetyô la ér, Yesu, un u a lu Mikael ortyom u tamen la, yange hemba Diabolo man azôv a na ityav, shi á ôr kwagh u vihin tsung u a dugh ken mzende u i zenda ve sha kera la. Bibilo kaa ér: “Kwagh . . . á tser tar . . . gadia diabolo sen shin ven, ishima vihi un tsung gadia a fa er shighe na a kera vese ga yô.”—Mpase 12:9, 12.

Diabolo tese ishimavihin tsung nena? Diabolo man azôv a na kange ishima sha u eren akaa a tar ne kua mba ve lu shin u la vea tim a ve keng yô, vough er mbaaferev mba kwagh ka una tser ve yô, ve eren kwagh sha icia i tan ér ‘ku imôngo ngu nyoon ga’ la nahan. Er Diabolo a fe ér shighe na kera vese ga yô, ngu eren tom a môm ken aerenakaa a vesen a uumace, ka ikpenga i vesen i uumace ve eren je la, sha u samber a ieren i ior gban di yamen akaa kpii la, kwagh ne na yô, akaa a injaa a i dughun shin inya man akaa a injaa a igbetar agen kpaa nga been shi ior mba vihin ikyasen i tar ne kpaa, nahan kwagh ne gema ngu anger mlu u uumace shin tar ne jim jim.—Mpase 11:18; 18:11-17.

Hii shighe u i gba uumace la je, gbenda ugen u Diabolo a lu tesen ér tahav hange un kpishi yô, ka sha kwagh u pati u eren man kwaghaôndo. Takerada u Mpase tese ér ugomoti mba patii ka inyamkyume i Diabolo a ne i “tahav mbu vesen” yô. Takerada ne shi tese ér mnyer u kwaghaôndo a nyer iyol ken pati u eren la, ka kwagh u kunya kpishi, gadia ú yila ikyaryan i kwaghaôndo a mbapatii ne ér ka idya i ken jijingi. (Mpase 13:2; 17:1, 2) Hen ase sha kwagh u mkighir man ikyangenev man ityav man ayôôso a mbavia a mbavia  a a woo ior umiliôn imôngo ken atô u uderimbaanyomov mba karen mban tsô u nenge. Sha mimi yô, se fatyô u kaan ser akaa a kundan iyol man a ndôhôr ishima kpishi a a vihi yiase i uumace ne, gban kan di ierenkwagh i uumace tsôô? Shin ka ujijingi mbaaferev yange ve mgbegha ior ken ijime ve ve er akaa angara nahana?

Bibilo hôn uwegh jighilii sha un shon u a lu mgbeghan mbahemenev mba uumace kua shi ugomoti mba tar ne ken ijime la shi pon un ken igbar. Uumace vea fa shin vea fa ga kpa, akaa a ve eren la tese ieren i un u a lu hemen ve la, kua icia na i tan i ‘ku imôngo ngu nyoon ga’ la kpaa. Nahan kpa, uumace vea za hemen u yan ican sha hemen u Diabolo la a kuma shighe nena je?

Shighe u Diabolo u Masetyô La

Tom u Kristu yange va er shin tar ne ken derianyom u hiihii la tese ér ica a gba ga tsô a wua Diabolo vea azôv na kera. Zum u mbahenen mba Yesu va pase un er ve lu dughun ujijingi mba bov mba i nengen a ve ga la ken ior kera yô, a kaa a ve ér: “M nenge Satan sen sha aôndo, gba er inyiar nahan.” (Luka 10:18) Mkaanem ma Yesu ôr ne lu ember a ember ér ken hemen, shighe u una va hide a yem sha una za hingir Mikael, ortyom u tamen la, una nôngo ityav a tor u tar ne, una hemba un kpaa. (Mpase 12:7-9) I time sha akaaôron a profeti a ken Bibilo kpoghuloo, nahan i mase kaven ér Yesu yange hemba Diabolo sha ken inyom i 1914, shin inyom la kar ica gba ga maa hemba un. *

Hii shighe la je, Diabolo fa er shighe u a mase shin u a tim un kera la a vese ga yô. Er ‘tar cii u lu sha ikyev na’ nahan kpa, ior umiliôn kpishi mba shin tar nyian mba a fetyô u tsumen a ve ga yô, shin er a lu nôngon kpoghuloo ér ve lu sha ikyev na nahan kpaa. Bibilo bugh ior mban ashe, nahan ve kera lan un kua ayom a na ga. (2 Mbakorinte 2:11) Mkaanem ma Paulu yange ôr a mba ve lu Mbakristu a na imôngo la na ve ishimaverenkeghen. Yange kaa a ve ér: “Ica ia gba ga je tsô Aôndo u bem Una cagh Satan shin angahar a en.” *—Mbaromanu 16:20.

Ica a gba ga tsô, shighe u Diabolo u masetyô la una kuma! Sha shighe u hemen u Kristu u sha dooshima la, mbaperapera vea gema tar u ú lu ijiir i sha ikyav, i Aôndo a pendan angahar sha mi la, ua hingir paradiso. Ipila man ihyom man hua vea kar kera gbem sha won. Bibilo kaa ér: ‘Á kera umbur akaa a tsuaa la ken ishima ga.’ (Yesaia 65:17) Ishima ia pever mba ve kera lu sha ikyev i or u a lu hemen tar ne ken myer la ga kpishi!

[Ngeren mba shin kpe]

[Ngeren u pasen foto u sha peeji 5]

Sha shighe u hemen u Kristu u sha dooshima la, mbaperapera vea gema tar ua hingir paradiso