Aôndo Wa Kasev Ikyo Mimi Kpa?

RUAMABERA UGEN U SHA AYANGE A TSUAA LA KAA ÉR: “Lu kwase hii eren isholibo ye, man kwagh u er la vihi kpishi, gadia gba u se cii se kpe.”

ORGEN U I YILAN UN ÉR TETULIA YÔ, YANGE NGER TAKERADA UGEN KAA ÉR: “Ne kasev, ka sha ikyev yen Diabolo a meen nomso ye, shi ka ne ne bugh gbenda u yan kon u Aôndo venda ér i de ye ga la ye; ka ne ne hii peren tindi u Aôndo ye . . . Ka ne kpa ne vihi or u Aôndo er sha ibeen na la ye.”

AKAAÔRON a ngise ngise, a se ter sha heen ne cii, ka a ken Bibilo ga. Nahan kpa, ken anyom a a kar uderi imôngo ne, akaaôron ne mgbegha ior ve nzughul a kasev kpishi. Nyian kpa, mbavihintu mbagenev ka ve kôr ave sha akaa agen a i er ken ityakerada i kwaghaôndo yô, nahan ve nzughul a kasev kpishi. Ka ve senge ér kasev mba a ibo, sha ci u ka ve ve ne uumace cii ve lu yan ican ye. Mimi je, Aôndo yange wa ishima ér nomso ve lahan kasev shi ve nzughul a vee? Bibilo kaa ér nyi? De se nenge.

◼ Aôndo wa kasev ifana?

Ei. Ka “tseyô, u i yer un ér Diabolo” la, Aôndo a we un “ifan” ye. (Mpase 12:9; Genese 3:14) Shighe u Aôndo kaa ér kwase u Adam una lu “sha ikyev” i Adam la, lu tesen ér un na nomsoor ian i kighir kwase ga. (Genese 3:16) Aôndo yange lu pasen di a pase mbamzeyol mba vea due ken isholibo i nom man kwase u hiihii er la tsô.

Sha nahan yô, ka isholibo i i̱ lu ken uumace la i̱ ne ve, nomso ve nzughul a kasev ye, ka awashima u Aôndo ga. Bibilo lumun a ieren i nomso ve kighir kasev sha ci u ka ve yange ve na ve or hii gban ken isholibo la ga.—Mbaromanu 5:12.

◼ Aôndo yange gba kwase lu a icivir kuma sha nomsoor ga shinii?

Ei. Genese 1:27 kaa ér: “Aôndo gba or sha inja i mlu Na, lu sha inja i mlu u Aôndo je A gba nan ye; lu nomsoor man kwase A gba ve ye.” Nahan yô, sha hiihii la je, Aôndo gba uumace, nomso man kasev cii, ér ve eren kwagh er un nahan. Shin er Aôndo yange gba Adam man Ifa, ve kaha sha iyol kua sha gbenda u ve henen kwagh ken ishima la nahan kpa, Aôndo na ve tindi môm shi nengen ve cii ér, mba kwagh môm kpaa.—Genese 1:28-31.

Cii man Aôndo gba Ifa yô, a vande kaan ér, una ‘er Adam orwasen u lun er un nahan.’ (Genese 2:18) Ishember i “u lun er” la i tese ér kwase yange nan yina sha nomsoor shinii? Ei,  sha ci u ishember i ken zwa Heberu i i gem ér “u lun er” la, shi a fatyô u geman i ér “ikyar” shin “orwasen u lun kwaghmôm a” nomsoor. Hen ase sha tom u ortwer u paven ior kua mbawasen un tom ka ve er shighe u i lu paven or la. Ortwer la una fatyô u paven or a mbawasen un shio? Mayange ga! Shin er i lu ortwer la ka nan pav or nahan kpa, nan hemba gban kwagh a mbawasen nan tom mbara? Taver u kaan nahan tsô. Kape Aôndo kpa yange gba nomsoor man kwase ér ve eren kwagh imôngo ken ijoughave, ve de gbe a gba gesa ga je la.—Genese 2:24.

◼ Ka nyi i tese ér Aôndo wa kasev ikyo?

Hii shighe u orumace gba ken isholibo la je, Aôndo fa er nomso mba ve yen ne vea va gema nzughul a kasev yô, nahan a pase tsuaa, er un we ishima u kuran kasev yô. Kwase ugen gber takerada ôr kwagh u Tindi u Mose, u yange i ver shighe u mase shin er anyom 1,500 nahan cii man Kristu una va la. A kaa ér: “Hanma shighe u Tindi la ka una ôr kwagh a ter kwase yô, i lu sha ci u kuran un.”

U tesen ikyav yô, Tindi la yange kaa ér i naan ter man ngô cii icivir. (Ekesodu 20:12; 21:15, 17) Shi Tindi shon tese ér gba u a waan kasev mba ve we iyav la ikyo. (Ekesodu 21:22) Nyian kpa, gbenda u Tindi u Aôndo ne yange kuran kasev la kaha kposo a kwagh u i yangen kasev mbagenev ken ityar kpishi u eren akaa a ma ve eren la. Kpa ka kwagh u a tese ér Aôndo wa kasev ikyo cii ne ga.

Tindi u Mose la Tese Er Aôndo a Nengen Kasev Yô

Tindi u Yehova Aôndo na ikyurior i Iserael la yange wase nomso man kasev cii sha kwagh u mkpeyol ve, shi wase ve u lun a aeren a wang man u lun a Yehova kôôsôô. Lu u Mbaiserael vea ungwan imo i Aôndo shi vea waan atindi a na ikyo yô, vea “hemba akuraior a sha won cii.” (Duteronomi 28:1, 2) Tindi la yange na kwase ian i nyi? Time ase sha kwagh u a dondo ne:

1. Ve lu a ian i eren kwagh u ve soo yô. Sha ashighe a tsuaa la, kasev mba ken akuraior agen kpishi lu a ian i eren kwagh u ve soo ga, kpa ken  tar u Iserael yô, kwase lu a ian gbanger gbanger i eren kwagh u nan soo yô. Er yange i lu nom nan lu orya nahan kpa, kwase yange nana nenge a sule u sha “ishima i nan” yô, “nan yam u je,” shi “nan môôr ikyon i wain,” a jighjigh u nan ér, nom u nan kpa a vihi nan ga. Yange nana fa mou u iligh man ikyondo i tumen yô, nan eren kpenga u nan je kpaa. (Anzaakaa 31:11, 16-19) Kasev mba ve lu sha ikyev i Tindi u Mose la cii, yange i nengen ve ér, mba a ian i eren kwagh u tindi na ve ian u eren la cii.

Shi ken tar u Iserael u tsuaa la, kasev kpa lu a ian i civir Aôndo. Bibilo ôr kwagh u Hana, u yange sôn Aôndo sha zayol na shi tôndo zwa a na ken iuv kpaa la. (1 Samuel 1:11, 24-28) Kwase ugen ken gar u Shunem yange zaan profeti Elisha inya sha Iyange i Memen. (2 Utor 4:22-25) Aôndo yange tsua kasev mbagenev er, Debora man Hulda nahan ér ve tese ior kwagh na. Kwagh ka a er i doo yô, ior mba duen ati kua upristi cii zaan hen a ve sha u za keren kwaghwan.—Mbaajiriv 4:4-8; 2 Utor 22:14-16, 20.

2. Ve lu a ian i ngohol ityesen. Er kasev kpa lu sha ikyev i Tindi u Mose la yô, i lôhôn ve ér ve kpa ve za ungwa Tindi shighe u i lu ôron un yô. Kwagh ne na kasev ian i henen kwagh. (Duteronomi 31:12; Nehemia 8:2, 8) Shi akaa agen a i eren ken igbar sha u civir Aôndo la kpa, i tese ve u eren a. Ikyav i tesen yô, a̱ shi nan kpa kasev mbagenev yange ve “eren tom” ken tabernakel, mbagenev di lu mbaatsamev vea nomso imôngo.—Ekesodu 38:8; 1 Kroniku 25:5, 6.

Kasev kpishi lu a mkav man mfe u yange wase ve u eren kpenga, zuan a liba yô. (Anzaakaa 31:24) Ken akuraior agen a sha ayange la yô, lu ter tseegh nan tesen ônov mba nan mba nomso ye, kpa ungô mba ken Iserael yô, yange ve wase noov vev u tesen ônov vev mba nomso, zan zan ve kar wan ikyondo. (Anzaakaa 31:1) Kwagh ne tese wang ér, kasev mba ken Iserael lu mbafantakerada.

3. I naan ve icivir. Aôndo kaa ken Atindi a Pue la wanger wanger ér: “Civir teru man ngôu.” (Ekesodu 20:12) Shi i kaa ken anzaakaa a orfankwagh,  Tor Solomon, ér: “Wan wam, ungwan ityesen i teru, tindi u ngôu kpaa, de te un kera ga.”—Anzaakaa 1:8.

Shi Tindi la yange pase vighe vighe, er mbaukwaav vea eren kwagh ayol a ve man er vea eren a kasev sha icivir yô. (Levitiku 18:6, 9; Duteronomi 22:25, 26) Yange i gba u nom u fan kwagh nana wa ikyo sha mbamyen mba kwase u nan.—Levitiku 18:19.

4. Aôndo kuran ian i kasev lu a mi la. Yehova pase ken Mkaanem nam ér, un ngu “ter u ancôgholov, man orjir u kasev mba côgholov.” Inja na yô, yange lu Orkuran u mba ve lu a ter shin nom u nana kura ian ve ga la. (Pasalmi 68:5; Duteronomi 10:17, 18) Sha nahan yô, zum u oryareninjô ugen er a kwasecôghol ugen, u nom na yange lu profeti caveraa yô, Yehova er ivande sha er kwase la una war shi una lu a icivir na her yô.—2 Utor 4:1-7.

Cii man Mbaiserael nyôr ken Tar u Ityendezwa yô, orya ugen u i yilan un ér Selofehadi la kpe, a wan u nomso shio. Ônov nav mba kasev utaan za kaa a Mose ér a na ve “dyako” ken Tar u Ityendezwa la. Nahan Yehova na ve kwar hemba kwagh u ve sôn la. A kaa a Mose ér: “Na ve kwar a anngôôv mba ter ve imôngo kpee; gema dyako u ter ve la na ve.” Hii shighe la je, kasev mba ken Iserael lu a ian i yan dyako i uter vev, nan ônov vev kpaa.—Numeri 27:1-8.

I Pase Gbenda u Aôndo A Nengen Kasev la sha Mimi Ga

Sha ikyev i Tindi u Mose la, kasev lu sha ian i icivirigh, shi i naan ve ian i eren akaa a ve soo yô. Nahan kpa, hii shighe u va mase shin anyom 300, cii man Kristu una va la je, kwaghaôndo u Mbayuda la hii u dondon aeren a ityôô a Mbagrika, mba ve nengen ér kasev yina sha nomso la.—Ôr ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “Akaa A I Er sha Ukase Dang ken Ngeren mba Ngise Ngise La.”

Ikyav i tesen yô, Orgrika u dughun atsam ugen, u lu uma anyom kar 700 cii man shighe u Yesu va shin tar la kaa ér, atsan a uumace ve ye cii ka kasev ve ve a mi ye. A kaa ken takerada na ugen ér, “kasev ka ior mba bov mba ve lu hen atô u uumace mba ve tsôron ga ne, sha u ior ve ya ican coholoo yô.” Shighe u va mase shin anyom 100 cii man Kristu una va la, mnenge ne samber wuee ken kwaghaôndo u Mbayuda la. Takerada u atindi a kwaghaôndo u Mbayuda, u yange i hii u ngeren u ken inyom shon la, ta nomso icin ér: “De lamen nen a kasev kpishi ga. Aluer ne er nahan yô, vea hôngor ne.”

Jighjigh u yange i na kasev ga ne vihi ian i ve lu a mi ken Mbayuda la kpishi, man kwagh ne za hemen nahan anyom kar uderi imôngo. Sha ayange a Yesu la nahan, kasev kera lu a ian gbanger gbanger i zan ken tempel ga, vea zaan yô, i lu hen tembe u tempel, u i ver sha ci ve tseegh yô. Lu nomso tseegh i tesen ve kwaghaôndo ye,  shi ken ushinagoge kpa kasev teman vegher ve kposo a nomso. Takerada u atindi a kwaghaôndo u Mbayuda la ter kwagh u Ortesen ugen ken kwaghaôndo la yange ôr yô, ér: “Aluer or tese wan u nan u kwase Tindi u Mose la yô, ka kwaghbo.” Er mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda la pase gbenda u Aôndo a nengen kasev la sha mimi ga yô, ve na nomso kpishi hingir u nengen ér kasev mba sha kwarkyaa ga.

Shighe u Yesu lu shin tar la, yange nenge er ior nzughul a kasev yô, man ieren ne wa amishe ken aeren a ityôô. (Mateu 15:6, 9; 26:7-11) Yesu dondo aeren ne sha gbenda u eren kwagh a kasev laa? Se fatyô henen nyi sha gbenda u Yesu eren kwagh a kasev laa? Kwaghaôndo u Mbakristu mba mimi yô va kasev a mmem je he? Ngeren u a dondo ne una na mlumun sha mbampin mban.

[Ngeren u kiriki u a lu sha peeji 7 la]

Akaa A I Er sha Ukase Dang ken Ngeren mba Ngise Ngise La

Hii sha ayange a Yesu la je, mbangerentyakerada mbagenev hii u hiden pasen takerada u Genese sha mhen u Mbagrika. Orngerentyakerada ugen kaa ér Ifa yange lu a ibo sha idya i er la, nahan i ôr un ijir kera lu u “una lu sha tseeneke na mayange ga, kpa una lu sha ikyev i nom na, Adam.” Akaa a dang a yange i ôron sha iyol i ukase la bende a atesen a kwaghaôndo u Mbayuda kua gbenda u i nger ityakerada i Mbakristu i sha ayange a tsuaa la kpaa.

Ortesen ugen ngise pase ken takerada u kwaghaôndo u Mbayuda er i hii ve un nenge ér kasev ve cirin ikyondo i yisan ishigh yô. A kaa ér: “Kwase ngu er or u nan er kwaghbo, kunya u ker nan u zenden sha ishigh ki iorov nahan.” Orgen u timen sha akaa a kwaghaôndo, u ityakerada na gema mbamhen mba ior kpishi sha ayange a Yesu hide yem sha anyom kar er 100 nahan la, kaa ér kasev ve zenden “er Ifa ngu zungwen shi vaan afanyô sha kwaghbo na la nahan.” Atesen, a ashighe kpishi ior ka ve tôô ér a due ken Bibilo, er angan nahan ne na yô, i hingir u eren a kasev dang je kera doo ga.

[Foto u sha peeji 5 la]

Yange i gba Ifa lu orwasen Adam, u lun er un nahan

[Foto u sha peeji 6 la]

Kasev mba ken Iserael lu a ikpenga ve