Kwagh wase gba Yehova ishima sha mimii, shin kwagh gba un sha ican i uumace ve lu yan shin tar ne la ga? Mlumun u Bibilo i ne sha mpin ne la sur se ishima kpishi. Kwagh wase gba Aôndo ishima kpishi je, shi a soo ér i saan se iyol kpaa. Hanma iyange yô, ngu a de ér ior mba ve hembe lanegh je kpa zua a iwasen ken erdoo na. Time ase sha mkaanem ma apostoli Paulu man.—Ôr Aerenakaa 14:16, 17.

Zum u Paulu lu lamen a ior mba ken gar u Lisetera, mba ve civir Aôndo ga la yô, a kaa ér: “[Aôndo] u sha ayange a a kar la, A de akuraior cii a zenden sha igbenda i a la. Nahan kpaa mayange A de u pasen iyol Na ga, eren akaa a dedoo, A nôôn ne ura u senen sha, A ivin asema a en a kwaghyan man msaanyol kpaa.” Mkaanem ma Paulu man yange ma lu ior mba lu lamen a ve la a inja nena?

Mkaanen mara yange ma taver ior mba ken gar u Lisetera u kaven ga. Gadia ior mbara lu mbasulev mba ve lu hen ijiir i doon iyiav yô. Kpa er Paulu umbur ve nahan, lu Aôndo naan ve ura man iyiav ye. Nahan hanma kwa u vea sundan iyiav vev kpishi shi vea yaan kwaghyan u dedoo yô, ve lu zuan a iwasen ken erdoo u Aôndo.

Mkaanem ma Paulu ôr a ior i Lisetera la tese se akaa a injaa kpishi sha kwagh u Yehova Aôndo.

Yehova na se ian i eren kwagh u sha ishima yase. Umbur wer, Yehova yange de ér Akuraior cii a “zenden sha igbenda i a.” Ngeren ugen u wasen mbageman Bibilo u kaven ijô i yange i nger Bibilo ker la kaa ér, inja i ishember ne a fatyô u lun akuraior “a eren er a nenge i doo a la” shin “a eren sha ishima i a.” Yehova kighir or môm ér nana civir un ga. A gba se, a na se ian i eren kwagh u sha ishima yase, ka ian i tsuan kwagh u se soo u eren ken uma wase je la.—Duteronomi 30:19.

Yehova soo ér se fa un. Paulu kaa ér Yehova de u “pasen iyol Na” ga. Ngeren ugen u se vande teren un sha ijime la kaa ér a fatyô u geman ishember ne kpaa ér “a tese ior wang ér ve fa imba Aôndo u un lu la.” Akaa a Aôndo a gbe la tese se “mlu Na u i nengen a mi sha ashe ga la” wanger wanger, man mlu na ne kua erdoo na man kwaghfan wa tahav man dooshima kpa ker. (Mbaromanu 1:20) Yehova hemba pasen se kwagh na ken Bibilo. (2 Timoteu 3:16, 17) Kwagh ne tese wang ér a soo ér se fa un.

Yehova soo ér i saan se iyol. Paulu kaa ér Aôndo ivin “asema a [ase] a kwaghyan man msaanyol kpaa.” Alaghga mbaasorabo mba ve fe Yehova ga je kpa vea ya kwaghyan a kuma ve, nahan a wa saan ve iyol. Nahan cii kpa, Aôndo soo ér i saan se iyol gbem sha won. Kpa saa se hen mimi u sha kwagh na shi se eren sha kwagh u se hen la ve se zua a msaanyol u tsan gbem ne ye.—Pasalmi 144:15; Mateu 5:3.

Hanma iyange yô, ka se zua a iwasen ken erdoo u Yehova la. Er nan u seer henen er u wuese Aôndo u a ivin asema a ase a “kwaghyan man msaanyol” la ga?