Orgen u timen sha akaa a mbayiase ken tar u Ingila, Edward Herbert yange nger ér: “Or u nan fetyô u den mbagenev kwaghbo ga yô, ka nan tôndo tsar u i gbe u nan iyol i nan nana per sha mi yô.” Mkaanem nam ma yange nger anyom a kar 400 hegen ne tese ityôkyaa i môm i i ne ve i gbe u se deen mbagenev kwaghbo yô: Adooga ken hemen a va gba u se zamber a mbagenev ser ve de se kwaghbo. (Mateu 7:12) Nahan kpa, ityôkyaa igen i den ior kwaghbo ngi, i i hembe lun hange hange yô. Nenge ase mkaanem ma apostoli Paulu yange nger ne, ér “Waan nen ishima a ayol a en, deen nen ayol a en kwaghbo aluer kwagh á nzughul orgen a orgen yô, er Ter A de ne akaabo nahan, ne kpaa kape eren nen la.”—Mbakolose 3:13.

Er se cii se yen yô, alaghga ashighe agen se er kwagh u doon mbagenev ga, shi ve kpa vea vihi se ishima sha ashighe agen. (Mbaromanu 3:23) Se er nan ve se za hemen u lun ken bem a ior ciili? Aôndo yange mgbegha Paulu wa se kwagh ér se waan ishima a ior shi se deen ve kwaghbo. Kwaghwan ne ngu a inja nyian kpaa, vough er sha shighe u i nger un, i zurum anyom dubu uhar hegen la nahan. De se time sha mkaanem ma Paulu man zulee.

“Waan nen ishima a ayol a en.” Takerada ugen u pasen asember a ken Bibilo kaa ér Mbakristu mba tesen ieren ne sha u “keghen iyol i wan ishima a mbagenev sha mbamshi vev shin anza ve a doon ga, a ka a sôô iyol yum la.” Ishember i “a ayol a en” la ngi pasen se ér, aluer sar se ka ior ve̱ waan ishima a vese yô, se kpaa se waan ishima a ve di nahan je. Inja na yô, aluer se umbur ser se mba a anza a doon mbagenev ga yô, se kpa se kera de ser akaa a doon se ga, a se nengen a mi ken mbagenev la a yange se u lun ken bem a ve ga. Kpa aluer orgen er se kwaghbo di ye?

“Deen nen ayol a en kwaghbo.” Orgen u timen sha akaa a ken Bibilo kaa ér, ishember i ken zwa Grika i i gem ér ‘Deen kwaghbo’ la “ngi ôron kwagh u nan or injô sha kwaghbo u nan er shin gban den nan kwaghbo di tsô, er ior kpishi ve fe la ga, . . . kpa ngi ôron kwagh u a hembe u eren nahan tseegh la; ngi pasen wang er kwaghbo u i de or la a har sha dooshima yô.” Kwaghtôvon ugen kaa ér, a fatyô u kaan ér ishember ne ngi ôron kwagh u “eren or kwagh u doon, shin eren a nan kundu kundu, shin eren kwagh u van nan a mtsera.” Ka se tese ser se mba eren a mbagenev kundu kundu sha u keghen iyol i den ve kwaghbo, zum u se lu a “ityôkyaa i waren a ve” je kpaa yô. Kpa gba u se kegh iyol u eren kwagh a ior kundu kundu nahan sha ci u nyi? Ityôkyaa i môm yô, ka sha ci u ica ia gba ga tsô, alaghga a gba u se soo ser or u nan er se kwagh u doon ga la ma nan er a vese kundu kundu sha u den se kwaghbo.

‘Er Yehova A de ne akaabo nahan, ne kpaa kape eren nen la.’ Ka ityôkyaa i hemban cii, i i gbe u se deen mbagenev kwaghbo je ne: Yehova Aôndo den se kwaghbo. (Mika 7:18) Hen ase sha ieren i kundu kundu i hemban cii, i Yehova ka a tese mbaasorabo mba ve gem ishima la. Se mba eren isholibo, kpa Yehova yô, eren isholibo ga. Nahan kpa, ngu a kegh iyol u den mbaasorabo mba ve gem ishima la kwaghbo ve vindi vindi, shin er a fe ér mayange je kpa una soo ér mbaasorabo mbara ve hide ve er a na kundu kundu, sha u den un kwaghbo ga nahan je kpaa. Sha mimi yô, kwaghbo u Yehova ka a de mbaasorabo mba ve gem ishima la ka ikyav i hemban cii!

Mhôônom ma ka ma kôr Yehova a vese la ka ma na se soo u kaven un. (Mbaefese 4:32–5:1) Doo u se pine ayol a ase ser, ‘Er Yehova a den mo kwaghbo sha dooshima kpishi nahan, a er nan ve mo orumace u yinan ne me kera de orumace ugen u a yen la kwaghbo u nan erem, zum u nan gem ishima sha mimi la ga?’—Luka 17:3, 4.