IPIPAABAVER igen ken tar u South Korea yange i due a ibaver sha itinekwagh i ior kpishi soo u ôron yô. Itinekwagh la lu mpin. I pine ér: “‘Kwase u Injaa, u Ngise i Yilan Un Ér Shim Cheong, U Fa Kwagh Môm sha Kwagh u Yesu Ga la yô Yem ken Igyamusu Shinii?”

Itinekwagh ne lu i nan ishimavihin kpishi, sha ci u i ôr kwagh u Shim Cheong ken kwaghalôm ugen ken tar Korea, ér ngu kwase u fan kwagh, u a ne uma na sha u wasen ter na, u a lu orapirashe yô. Ior wuese kwase ne anyom imôngo, je ken tar u Korea yô, iti i Shim Cheong la tile sha ityough ki wan u kwase, u nan soo mbamaren mba nan tsung yô.

Ior kpishi nenge ér, aluer kwase u fan kwagh er Shim Cheong nahan i tsaha un ken igyamusu sha ci u i er un batisema ga yum yô, ka shami ga cii, shi doo ga kpishi. Kera kpa, kwagh u Shim Cheong u i er ken kwaghalôm la, er kar ica i gba cii, i hii u pasen loho u dedoo u sha kwagh u Kristu hen ijiir na ye.

Ibaver la pase ér yange i tôv orhemen kwaghaôndo ugen, i pine un ér a pase, aluer mba yange ve fa kwagh u Yesu ga tsô ku wua ve la cii, mba tsahan ve ken igyamusu yô. A kaa ér: “Se fa ga. Se gba tôôn tsô ser Aôndo tsenga veren kwagh u una er a ambaaior la yô.”

Takerada u Katekisim u Mbafada kaa ér, gba u “se eren batisema keng sha ci u myom wase, sha ci u Kristu kaa ér saa a mar or sha mnger kua Icighan Jijingi ga yô, nana fatyô u nyôron tartor u Aôndo ga. (Yohane 3:5)” Sha ityôkyaa ne yô, ior kpishi na jighjigh ér mba i er ve batisema ga tsô ve kpe la cii, i kende ve ken igyamusu, shin mba yan ican sha ma gbenda ugen.

Nahan kpa, ior mbagenev kpishi gema nenge ér jighjigh u nan ngura ka u gbilinigh. Ior umiliôn umiliôn mba ve kpe a mfe u Bibilo shio la ve kuma u a tsaha ve gbem sha wonoo? Bibilo na mlumun sha mpin ne ér nyi?

Bibilo tese wang ér Aôndo te mba ve lu a mfe sha kwagh u atindi a na ga la kera ga. Aerenakaa 17:30 kaa a vese ér: “Aôndo wa ayange a mlan ve la ikyo ga.” Nahan ka ishimaverenkeghen i nyi Bibilo i ne sha ci u mba ve fe kwagh u Aôndo ga tsô ve kpe laa?

Se zua a mlumun sha mpin ne ken kwagh u Yesu ôr a iferor ugen u i wua un a na imôngo la. Or la kaa a Yesu ér: “Umbur mo zum u Wea nyôr sha tartor Wou yô.” Yesu gema kaa a na ér nyi? “Mimi je M kaan we [nyian, NW] ne, ú lu a Mo imôngo ken Paradiso.”—Luka 23:39-43.

Yesu tôndo zwa ér or la una za lu sha vea naa? Ei. I lu a ‘mar or la hegh’ sha mnger kua jijingi, kwagh u i gbe u a er a or cii ve nana yem sha Tartor u sha la ga. (Yohane 3:3-6) Kpa Yesu lu tôndon zwa ér iferor la una hide a lu uma, ken Paradiso. Er or ne lu Oryuda yô, ka keng yange una fa kwagh u Paradiso u shin tar la, ka sule u Eden, u i pase kwagh u ú ken takerada u hiihii ken Bibilo la je la. (Genese 2:8) Ityendezwa i Yesu er a na la na un ishimaverenkeghen i va nderen shin ku, shighe u a gema tar ua hingir Paradiso la.

Jighilii yô, Bibilo tôndo zwa ér “mbaperapera kua mba ve lu perapera ga vea nder shin ku.” (Aerenakaa 24:15) “Mba ve lu perapera ga” mbara ka mba yange ve dondo atindi a perapera a Aôndo ga, sha ci u ve fa ishima i Aôndo ga la. Yesu una va nder iferor u lu perapera ga, u lam vea na la, kua ior umiliôn umiliôn, shin ubiliôn imôngo je kpaa, mba ve dondo atindi a perapera a Aôndo ga tsô ve kpe la, shin ku. Nahan ken Paradiso la, a tese ve atindi a Aôndo, shi vea zua a ian i tesen ér Aôndo doo ve ishima sha u kuran atindi a na.

Shighe u mba ve lu perapera ga vea nder shin ku la, a ôr ve ijir sha akaa a tse a yange ve er cii ve kpe laa? Ei. Mbaromanu 6:7 kaa ér: “Gadia or u nan kpe yô, i pase nan sha ikyev i isholibo i tuhwa.” Mba ve lu perapera ga mba vea nder shin ku la vande kimbin injar i isholibo ve sha ku u ve kpe la. Nahan a ôr ve ijir sha akaa a vea hide a er shighe u a nder ve shin ku kera la, a lu sha akaa a yange ve er ken mlan cii ve kpe la ga. Vea zua a mtsera nena?

A nderen mba ve lu perapera ga mbara shin ku kera cii yô, vea zua a ian i henen atindi a Aôndo, a a va pase a shighe u a bugh uruamabera mba sha injakwagh la. Hen shighe la, a ôr ve ijiir “sha aeren a ve,” inja na yô, vea kuran atindi a Aôndo shin vea kuran ga kpaa. (Mpase 20:12, 13) Mba ve lu perapera ga kpishi a lu ian ve i sha uhar ne ga, kpa a lu ian ve i hiihii jighilii, i zuan a uma u tsôron shin tar, sha u henen shi eren ishima i Aôndo.

Ityesen i Bibilo ne wase ior kpishi hide na Aôndo jighjigh. Kwase ugen u ityesen ne i wase un nahan yô, mba yer un ér Yeong Sug. Yange i yese un ken kwaghaôndo u Fada, nahan taver ker kpishi. Mba hen tsombor na mbagenev lu Ufada. Yange soo u lun ken mzough u kasev mba ken kwaghaôndo u fada la, nahan hingir u lun a ve imôngo. Shighe kar yô, a undu nongo la sha ci u kwagh u nenge kasev mbara lu eren la va un ahenge kpishi. Heela tseegh ga, yange lumun a ityesen i igyamusu la ga sha ci u a nenge ér aluer i tsaha or ken igyamusu yô, a lu shami ga shi kwagh la tese dooshima ga.

Sha iyange igen yô, Orshiada ugen va tese Yeong Sug kwagh u Bibilo i er ne, ér: “Mbaumav fa er vea kpe yô, kpa mbakpenev yô, fa ma kwagh ga, kera mba a ma injar kpaa ga.” (Orpasenkwagh 9:5) Orshiada la wase kwase ne u fan ér uter nav mbatsev mba yan ican ken igyamusu ga. Kpa mba yaven shin ku, keghen shighe u mnder u shin ku la.

Yeong Sug fa ér ior kpishi mba a ungwa mimi u Bibilo ken uma ve ga, nahan mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 24:14 ne ma un sha ishima, ér: “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.” Hegen ngu pasen mbagenev loho u dedoo kua ishimaverenkeghen i injaa, i Bibilo i ne un la.

Bibilo kaa a vese ér, “Aôndo ka u sangen a sange ior ga, kpa ken hanma ikyurior yô, or u nan cie Un, nan eren perapera kpaa yô, Una lumun nan.” (Aerenakaa 10:34, 35) Hanma wase nana fatyô u nan jighjigh ér kwagh ne ka ijirôron i mimi, i Aôndo u “perapera [a] doo Un ishima kua kwagh u mimi” la.—Pasalmi 33:5.