Takerada u Genese kaa ér Farao yange na zwa ér i za dugh Yosev, Orheberu u i wuhe un ken gaadi la a va fefa a va pase un mnyam ma ma cier un ve ishima i ze un iyol yum la. Hen shighe ne nahan Yosev tsa ken gaadi anyom imôngo. Shin er Farao soo ér a va fefa nahan kpa, Yosev tôô shighe hondo ishigh cii mase van ye. (Genese 39:20-23; 41:1, 14) Er orngeren Bibilo la yange ter kwagh u a lu inja er ka u ikyoo ga ne yô, tese ér yange fa aeren a ityôô a Mbagipiti.

Ieren i tseghan indyer la lu kwagh u akuraior kpishi a sha ayange a tsuaa la eren yô, kua Mbaheberu kpaa. Takerada ugen u McClintock man Strong ve nger, i yer u ér Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature la kaa ér, “lu ikyurior i Igipiti tseegh venda ieren i tseghan idyer la sha ayange a tsuaa la ye.”

Lu indyer i shin gbem tseegh Mbaigipiti hondon yee? Magazin u i yer ér Biblical Archaeology Review la kaa ér, Mbaigipiti yange vea eren uiniongo vev mbagenev yô, i gba u nomsoor nana wa agoyol u zan sha ishigh ki Farao inja er nan ngu zan ken tempel nahan. Er Yosev lu zan sha ishigh ki Farao yô, gba u una hondo ityough shi una hondo ice iyol cica cii.

Ka nahan keng ga. Ken ityakerada i jijingi mgbegha apostoli Paulu nger la, ashighe agen yange a pav Mbayuda kposo a Mbagrika, inja er a tôô ér akuraior agen a a lu Mbayuda ga la cii, ka Mbagrika nahan. (Mbaromanu 1:16; 10:12) Ityôkyaa i môm i yange na ve kwagh lu nahan yô, lu zwa Grika u ior kpishi lamen sha ajiir a Paulu pase kwagh la, kua aeren a ityôô a Mbagrika a yange samber sha ajiir shon kpaa la.

Lu unô nahan ior mba sha ayange a tsuaa mbara nengen ér ka Mbagrika? Shighe u shi anyom deri utar a kwagh cii a mar Yesu la, Oratene u i yilan un ér Isocrates yô kaa ihyagh sha msamber u aeren a ityôô a Mbagrika lu samber sha tar wuee la. A kaa ér, sha ityôkyaa ne yô, “kera ka marnya mba tar u Grika tseegh i yilan ve ér Mbagrika ga, ior mba ken akuraior agen mba ve zough a ian i henen imakeranta yase la kpa mba yilan ve ér Mbagrika.” Sha nahan yô, shin er se fe jighilii ga nahan kpa, ter u Timoteu kua mbagenev mba Paulu kaa ér ka Mbagrika la cii, lu Mbagrika sha aeren a ityôô, ve lu marnya mba tar u Grika ga.​—Aerenakaa 16:1.