Er Nan Mbashiada mba Yehova Ve Eren Iniongo i Umbur Iyange i Mar Ga?
Mbashiada mba Yehova mba eren iniongo i umbur iyange i mar ga sha ci u se na jighjigh ser uiniongo mbara nahan doo Aôndo ishima ga. Er Bibilo i vende kwagh u umbur iyange i mar jighilii ga nahan kpa, i wase se u henen sha akaa agen sha kwagh u uiniongo mban kua gbenda u Aôndo a nengen ve la. Nenge akaa ne anyiin kua akaawan a Bibilo aa zough sha mi la.
Ka ior civir Aôndo ga yange ve hii kwagh u umbur iyange i mar la ye. Dikishenali i kômpeni u Funk & Wagnalls u gber, i yer ér Standard Dictionary of Folklore, Mythology, and Legend yô kaa ér yange ior hii uiniongo mban sha ci u ve na jighjigh ér ka a kuman sha iyange i i mar or la yô, “ujijingi mbabov ve due sha u va tan num sha a nan shi i lu u akaabo agen kpaa a fatyô u eren nan,” sha nahan yô, “azende a or shon ka a va lu vea nan, shi vea sônon ér ikyôr i doo nan yô, kwagh la a kura or shon.” Takeda u The Lore of Birthdays la di kaa ér ngise la, yange i gba u a nger akaa aa ze hemen sha iyange i mar u or la “hange hange sha ci u kwagh la a wase ior u fan akaa aa va er nan ken hemen yô.” Ka kwagh u mba “kenger asan kpehen ishor” ve ôr je la. Shi takeda ne kaa ér: “Ior na jighjigh ér ukyendor mba ka i tsar sha iyange i umbur mar u or la, ka i lu sha ci u doon nan ikyôr.”
Nahan kpa Bibilo venda ahir a eren man ishor i kpehen man akombo a civir kua “ambaakaa ne.” (Duteronomi 18:14; Mbagalatia 5:19-21) Jighilii je yô, ityôkyaa môm i i ne ve Aôndo yange tim gar u Babilon yô, lu sha ci u ior mba ken gar la lu mba kenger asan kpehen ishor, man ieren ne kpa ka ahir a eren. (Yesaia 47:11-15) Mbashiada mba Yehova tume ityough keren ér saa vea fa mhii u hanma kwagh u ior ve eren ga; nahan kpa, Bibilo ka ia ôr kwagh sha ma ieren wang yô, se mba vende kwagh u Bibilo i ôr la ga.
Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve ember iyange i mar ga. Takeda u The World Book Encyclopedia la kaa ér, “Mbakristu mba tsuaa mbara nenge mar ember ér ka kwagh u mbafanaôndoga.” Bibilo tese ér mbaapostoli kua ior mbagen mba Yesu tese ve la yange ve ver ikyav i i gbe u Mbakristu cii vea dondo yô.—2 Mbatesalonika 3:6.
Iyange i i gbe u Mbakristu vea umbur kpa ka iyange i mar ga, ka iyange i kuugh—ka ku u Yesu. (Luka 22:17-20) Kwagh ne a de kpiligh we iyol ga, sha ci u Bibilo kaa ér “iyange i kuugh hemba doon a iyange i maren or la.” (Orpasenkwagh 7:1) Shighe u Yesu lu shin tar ve kuma u una kpe la, Yesu lu a iti i dedoo sha ishigh ki Aôndo, sha nahan yô, iyange i ku na la hemba ngin a inja a iyange i mar na.—Mbaheberu 1:4.
Bibilo ter or u civir Aôndo môm u yange nan ember iyange i mar u nan ga. Bibilo hungur a hungur u teren or u civir Aôndo u yange nan ember iyange i mar u nan ga; kpa i ter kwagh u ior mbagen uhar mba yange ve ember iyange i mar ve yô, man lu mbacivir Aôndo ga. Shi u nenge yô, uiniongo mba yange ve er u umbur mar ve la kpa, i ôr kwagh ve ka sha gbenda u doon ga.—Genese 40:20-22; Marku 6:21-29.
Mbayev mba mbamaren vev ve lu Mbashiada mba Yehova la, ka ve nenge ér kwagh ngu karen ve sha ci u ka eren ve iniongo i umbur iyange i mar ga yumu?
Mbashiada mba Yehova mba ve mar mbayev yô, mba eren a mbayev vev dedoo er mbamaren mbagen kpa ve eren nahan, shi mba veren a ver shighe u tesen mbayev vev dooshima ga. Mba ne ve uiyua shi mba eren ve uiniongo hanma shighe cii. Ka ve nôngo u dondon ikyav i dedoo i Aôndo, u a ne mbayev nav akaa a dedoo hanma shighe la. (Mateu 7:11) Nahan mbayev mba mbamaren vev ve lu Mbashiada mba Yehova la, mba nengen ér kwagh ngu karen ve ga. Nenge ase akaa a mbayev mban mbagen ve ôr yô:
“Er ior ve nan mo uiyua sha iyange i mar yam ga nahan kpa, mbamaren av ka ve nam iyua sha ashighe agen. Hemba doon mo nahan sha ci u ka ve va nam iyua la abur abur, nahan i saan mo iyol.”—Mkaanem ma Gregory, ngu anyom 11.
“U hen wer miniti pue kua kyeeke man icam tseegh maa hingir iniongo jee? Wea soo yô, va hen ya wam, va nenge kwagh u a lu iniongo jim jim la!”—Mkaanem ma Eric, ngu anyom 6.