Tshɔka lɛnɛ ele awui

Tshɔka lo ɛtɛ w'awui

TSHAPITA 17

Nde ambetsha Nikɔdɛmɔ l’otsho

Nde ambetsha Nikɔdɛmɔ l’otsho

JOANI 2:23–3:21

  • YESO AMBƆTƐKƐTA LA NIKƆDƐMƆ

  • KƐNƐ KALEMBETSHIYA ‘MBOTƆ NTO’

Etena kakinde la Jɛrusalɛma lo dambo di’Elekanelo dia lo 30 T.D., Yeso akasale tolembetelo ta diambo kana ahindo. Etombelo waki la dui sɔ ele, anto efula wakonge la mbetawɔ le Yeso. Nikɔdɛmɔ, laki ofarisɛ ɔmɔtshi ndo ose tominadi ta laadiko t’ase Juda, akambe efula. Lo nanga dia mbeya akambo efula, nde akatshu dia tenda Yeso l’otsho, ondo l’ɔtɛ wakinde la wɔma dia lokumu lande ndo la ewandji ekina w’ase Juda layolanyema naka anto mbɛɛna.

Nikɔdɛmɔ akate ate: “Rabi, sho mbeyaka dia oko weyɛ ombetsha, wɛ akaye oma le Nzambi, nɛ dia ndooko onto lakoka nsala tolembetelo tasalayɛ naka nde haye oma le Nzambi.” Lo mbokadimola, Yeso akatɛ Nikɔdɛmɔ ɔnɛ dia onto mbɔtɔ lo Diolelo diaki Nzambi nde pombaka ‘mbotɔ nto.’​—Joani 3:2, 3.

Ko ngande wakoka onto mbotɔ nto? Nikɔdɛmɔ akambola ate: “Nde hakoke mbɔtɔ l’otema wa nyango mbala ka 2 ko mbotɔ nto, shi mɛtɛ?”​—Joani 3:4.

Keema, aha kɛsɔ kalembetshiya mbotɔ nto. Yeso akalembetshiya ɔnɛ: “Naka onto hotwe oma le ashi ndo oma le nyuma, nde hakoke mbɔtɔ lo Diolelo dia Nzambi.” (Joani 3:5) Etena kakabatizama Yeso ndo kakaholɔ nyuma k’ekila le nde, nde akotɔ “oma le ashi ndo oma le nyuma.” Lo etena kɛsɔ, ɛtɛkɛta w’oma l’olongo ɛnɛ wakokɛma: “Ɔnɛ ele Ɔnami, lokami ngandji, ɔnɛ lamometawɔ.” (Mateo 3:16, 17) Lo yoho shɔ, Nzambi akewoya dia Yeso ambotɔ oko ɔnande la lo nyuma ndo aya la elongamelo ka mbɔtɔ lo Diolelo dia l’olongo. L’ɔkɔngɔ diko, lo Pɛntɛkɔsta ka 33 T.D., nyuma k’ekila kayoholwɛ anto akina wakabatizama ko vɔ wayotɔ nto oko ana wa Nzambi wa lo nyuma.​—Etsha 2:1-4.

Akikɔ dikambo dia wolo le Nikɔdɛmɔ dia nshihodia kɛnɛ kakawetshaka Yeso lo kɛnɛ kendana la Diolelo. Ɔnkɔnɛ Yeso akawosha elembetshielo ekina wendana la ɔkɛndɛ ande wa laande oko Ɔna Nzambi lakotɔ oko onto. Yeso akate ate: “Oko wakadiya Mɔsɛ oloyi l’oswe wa shɛnga mbayodiyama ndo Ɔna onto, dia onto tshɛ lawetawɔ nkondja lɔsɛnɔ la pondjo.”​—Joani 3:14, 15.

Edja efula la ntondo, ase Isariyɛlɛ wanɛ wakalumatamaka eloyi wa lɔlɛngɔ wakahombaka menda oloyi wa nkonga dia mbika. (Walelo 21:9) Woho akɔ wamɛ mbele, anto tshɛ nɔmbamaka dia monga la mbetawɔ le Ɔna Nzambi dia mbika oma lo nyɔi kahombawɔ mvɔ ndo dia nkondja lɔsɛnɔ la pondjo. Lo mbika epole ɔsɛkɛ lo ɔkɛndɛ wolodi la ngandji wele la Jehowa lo dikambo sɔ, Yeso akayotɛka Nikɔdɛmɔ nto ate: “Nzambi akalange andja lo yɛdikɔ y’efula, diakɔ diakandakimɔ Ɔnande ɛtɔi lakandote, dia onto tshɛ longa la mbetawɔ le nde atovɔke, koko akondja lɔsɛnɔ la pondjo.” (Joani 3:16) Ɔnkɔnɛ, ngɔndɔ shamalo l’ɔkɔngɔ w’etatelo k’olimu ande, Yeso akokiya anto hwe la Jɛrusalɛma dia nde mbele mboka ka mpanda.

Yeso akatɛ Nikɔdɛmɔ ate: “Nzambi kotoma Ɔnande l’andja dia ndjolombosha andja.” Kɛsɔ nembetshiyaka dia nde kotomama dia ndjolombosha lo yoho ya kɔlɔ, lo nkonya anto tshɛ dia vɔ ndanyema. Koko, oko wakadite Yeso, nde akatomama “dia andja ndjoshimbamɛ lo tshimbo yande.”​—Joani 3:17.

Oko wakinde la wɔma, Nikɔdɛmɔ akaye le Yeso l’otsho. Diakɔ diele sunganaka dia Yeso nkomiya sawo diawɔ lo mbotɛ ɔnɛ: “Kilombo kayosalema lo ndjela dikambo nɛ: Osase [wele Yeso mbaki osase akɔ oma lo lɔsɛnɔ ndo wetshelo ande] wakaye l’andja, koko anto wakalange wodjima lo dihole di’osase dikambo etsha awɔ waki kɔlɔ. Nɛ dia onto tshɛ lasala akambo wa kɔlɔ petshaka osase ndo nde haye l’osase diaha etsha ande ntomba sɛkɛ. Koko onto tshɛ lasala kɛnɛ kele mɛtɛ ndjaka l’osase dia etsha ande mɛnama lo sɛkɛ oko onto lasala akambo lo yoho yɔtɔnɛ la lolango laki Nzambi.”​—Joani 3:19-21.

Kakianɛ awui tshɛ waya l’anya wa Nikɔdɛmɔ Ofarisɛ ndo ombetsha w’Isariyɛlɛ ɔsɔ dia nde nkamba la kɛnɛ kokinde lo dikambo di’ɔkɛndɛ wele la Yeso lo nsangwelo dia Nzambi.