Tshɔka lɛnɛ ele awui

Tshɔka lo ɛtɛ w'awui

TSHAPITA 137

Nkama y’anto wambowɛna ntondo ka Pɛntɛkɔsta

Nkama y’anto wambowɛna ntondo ka Pɛntɛkɔsta

MATEO 28:16-20 LUKA 24:50-52 ETSHA 1:1-12; 2:1-4

  • YESO AMBƐNAMA LE ANTO EFULA

  • NDE AMBODƐ OTSHA L’OLONGO

  • YESO AMBOTSHULWƐ AMBEKI 120 NYUMA K’EKILA

L’ɔkɔngɔ wa Yeso mbolɔ, nde akalɔngɔsɔla di’apɔstɔlɔ ande 11 tohomana la nde lo dikona dimɔtshi la Ngalileya. Ndo ambeki akina waki lɛkɔ, oko 500 ndo amɔtshi l’atei awɔ waki ntondo la taamu. (Mateo 28:17; 1 Kɔrɛtɔ 15:6) Koko kɛnɛ kambota Yeso l’etena kɛsɔ ambokimanyiya dia nshikikɛ ɔmɔmɔ la l’atei awɔ dia nde ambolɔ mɛtɛ.

Yeso akalembetshiya dia Nzambi akawosha lowandji tshɛ l’olongo ndo la nkɛtɛ. Yeso akawatɛ ate: “Ɔnkɔnɛ, nyotshu ndo nyetɛ anto wa lo wedja tshɛ ambeki, nyaabatize lo lokombo la Papa ndo la Ɔna ndo la nyuma k’ekila, nyowaetshake dia nkitanyiya akambo tshɛ wamomonyodjangɛ.” (Mateo 28:18-20) Eelo, aha tsho Yeso ambolɔ koko nde aakatetemala ndjasha dia lokumu l’ɔlɔlɔ nsambishama.

Ambeki wa Yeso tshɛ, apami, wamato ndo ana wakalongola ɔkɛndɛ waamɛ ɔsɔ wa mbetɛ anto ambeki. Atunyi mbeyaka nyanga dia memadia olimu awɔ w’esambishelo ndo wa mbetsha, koko Yeso akashikikɛ ate: “Wakambisha lowandji tshɛ l’olongo ndo la nkɛtɛ.” Kakɔna kalembetshiya dui sɔ le ambeki ande? Nde akawatɛ ate: “Nyolonge, dimi lekɔ la nyu nshi tshɛ polo l’etena k’ekomelo ka dikongɛ di’akambo.” Yeso kombuta di’anto wasambisha lokumu l’ɔlɔlɔ wayonga l’akoka wa nsala ahindo wa weke. Koko vɔ wayolongola ekimanyielo ka nyuma k’ekila.

L’ɔkɔngɔ wa eolwelo kande, Yeso akɛnama le ambeki ande “l’edja ka nshi 40.” Nde akalɔtɛ demba dia l’emunyi ndo “nde akayaɛnya le wɔ la tolembetelo efula t’eshika,” lo mbowaetsha “akambo wendana la Diolelo dia Nzambi.”​—Etsha 1:3; 1 Kɔrɛtɔ 15:7.

Mɛnamaka dia etena kaki apɔstɔlɔ weke la Ngalileya, Yeso akawatɛ dia vɔ nkalola la Jɛrusalɛma. Etena kakandahomana la wɔ l’osomba ɔsɔ, nde akate ate: “Tanyomɔke oma la Jɛrusalɛma. Nyotetemale nkonga kɛnɛ kakalake Papa kakanyoke oma le mi, nɛ dia lo mɛtɛ, Joani akabatizaka anto l’ashi, koko hateta nshi efula, nyu nyayobatizama la nyuma k’ekila.”​—Etsha 1:4, 5.

L’ɔkɔngɔ diko, Yeso akayohomana nto la apɔstɔlɔ ande. Nde “akaalɔmbɔla otsha la Bɛtaniya,” ngelo kaki lo ɛstɛ k’oholola wa Dikona di’esongo w’Ɔlivɛ. (Luka 24:50) Kaanga mbakawatɛ Yeso akambo tshɛ wendana l’otshwelo ande, vɔ wakatetemala mbɔsa dia lo yoho mɔtshi Diolelo diande diayonga la nkɛtɛ.​—Luka 22:16, 18, 30; Joani 14:2, 3.

Apɔstɔlɔ wakambola Yeso ɔnɛ: “Nkumadiɔndjɔ, onde wɛ ayanga mbololɛ Isariyɛlɛ diolelo l’etena kɛnɛ?” Nde akakadimola tsho ate: “Bu ohomba dia nyu mbeya tena kana deko diakakitsha Papa lo wolo ande hita.” Oma laasɔ, nde akatɛtɛ nto di’olimu wahombawɔ nkamba lo mbuta ate: “Nyu nyayolongola wolo lam’ayoya nyuma k’ekila le nyu ndo nyayoyala ɛmɛnyi ami la Jɛrusalɛma, lo Judeya y’otondo, la Samariya polo ndo l’ahole woleki etale wa lo nkɛtɛ.”​—Etsha 1:6-8.

Apɔstɔlɔ waki lo Dikona di’esongo w’Ɔlivɛ vɔ la Yeso lakolwama etena kakandatatɛ mbidɛ otsha l’olongo. Kombet’edja, etena kakawendaka, dinge diakokombe. L’ɔkɔngɔ wa eolwelo kande, Yeso akalɔtaka demba dia l’emunyi. Koko kakianɛ, Yeso ambokolola demba diaki lande lo diaaso sɔ ndo ambodɛ otsha l’olongo oko etongami ka lo nyuma. (1 Kɔrɛtɔ 15:44, 50; 1 Petero 3:18) Etena kakendaka apɔstɔlɔ ande wa kɔlamelo, “apami 2 wakalɔtɛ ahɔndɔ wa wɛma” wakɛnama suke la wɔ. Ɔsɔ aki andjelo wakalɔtɛ alemba wa l’emunyi. Vɔ wakambola ɔnɛ: “Apami w’ase Ngalileya le, lande na kendanyu otsha l’olongo? Yeso lambɔsama oma l’atei anyu otsha l’olongo ayoya woho wawɛnanyu atatshu otsha l’olongo.”​—Etsha 1:10, 11.

Yeso akamɔ oma la nkɛtɛ, aha la londjo la ngɔmɔ la kombe paka ambeki ande wa kɔlamelo ato mbakɛnyi dui sɔ. Nde ayokalola “woho wawɛnanyu atatshu,” mbuta ate aha la londjo la ngɔmɔ la kombe paka ambeki ande wa kɔlamelo ato mbayeya woongelo ande lo lowandji la Diolelo.

Apɔstɔlɔ wakakalola la Jɛrusalɛma. Lo nshi yakayele, vɔ wakasanganaka kaamɛ l’ambeki akina mbidja ndo “Mariya wa nyango Yeso la anango Yeso.” (Etsha 1:14) Olui w’anto ɔsɔ wakatetemala ndjasha lo dɔmbɛlɔ. Dui dimɔtshi diakawalɔmbaka ele, ɔsɔnɛlɔ wa ombeki ɔmɔtshi dia mpɛna Judasɛ Iskariyɔtɛ ko lofulo la apɔstɔlɔ monga 12. (Mateo 19:28) Vɔ wakalange nsɔna ombeki wakɛnyi elimu wakakambaka Yeso ndo eolwelo kande. Vɔ wakoke owale dia nshikikɛ lolango la Nzambi ndo ɔsɔ mbele mbala k’ekomelo katɛkɛtama owale lo Bible. (Osambo 109:8; Tokedi 16:33) Matiyasɛ laki ondo ɔmɔtshi la lo ambeki 70 wakatome Yeso mbakasɔnama ndo “nde akɔtɔ l’ɔnɔngɔ w’apɔstɔlɔ 11.”​—Etsha 1:26.

Nshi dikumi l’ɔkɔngɔ wa Yeso mbidɛ l’olongo, Fɛtɛ k’ase Juda ka Pɛntɛkɔsta ka lo 33 T.D. kakasalema. Ambeki oko 120 wakasangana lo luudu lɔmɔtshi la la diko la Jɛrusalɛma. Mbala kakɔ ɔtɔi, londjo lele oko woho watɔpɛpaka lɔpɛpɛ la wolo lakalole lo luudu l’otondo. Nemi yele oko nemi ya dja yakɛnama ndo l’olemi lakahema onto tshɛ laki lawɔ. Ambeki tshɛ wakatatɛ ntɛkɛta lo ɛtɛkta ekina. Ɔsɔ ekɔ otshulwelo wa nyuma k’ekila wakalake Yeso!​—Joani 14:26.