Tshɔka lɛnɛ ele awui

Tshɔka lo ɛtɛ w'awui

TSHAPITA 105

Osongo wa fingo dia mbisha wetshelo wa mbetawɔ

Osongo wa fingo dia mbisha wetshelo wa mbetawɔ

MATEO 21:19-27 MAKƆ 11:19-33 LUKA 20:1-8

  • OSONGO WA FINGO WAMBOMA EKƆ WETSHELO WENDANA LA MBETAWƆ

  • WAMBODJA TAAMU LO KƐNƐ KENDANA LA LOWANDJI LELE LA YESO

Etena kakandamɔ la Jɛrusalɛma Lushi l’ɔtɔi la dikɔlɔ, Yeso akakalola la Bɛtaniya lo ɛstɛ k’oholola wa Dikona di’esongo w’Ɔlivɛ. Ondo nde aketsha otsho ɔsɔ lo luudu la Lazaro, Mariya ndo Maata angɛnyi ande.

Taya la pindju ka Nisana 11. Yeso nde l’ambeki ande wambonda lɔkɛndɔ nto, wambokalola la Jɛrusalɛma lɛnɛ ayondonga lo tɛmpɛlɔ mbala k’ekomelo. Ndo ɔsɔ ekɔ lushi l’ekomelo ka olimu ande w’esambishelo wa lo sɛkɛ ntondo ka nde nsala Dambo di’Elekanelo, mpɔhɔla eohwelo ka nyɔi kande ndo oma laasɔ pɛnyahɛnyama ndo ndjakema.

Lam’akiwɔ lo mboka oma la Bɛtaniya ndo kakawete oma lo Dikona di’esongo w’Ɔlivɛ otsha la Jɛrusalɛma, Petero akɛnyi osongo wakadje Yeso mananu la pindju kakete. Petero akate ate: “Rabi, ohenda, osongo wa fingo wakayadje mananu wamboma.”​—Makɔ 11:21.

Ko lande na kakasale Yeso dia osongo ɔsɔ moma? Nde akɛnya ɔkɔkɔ wakandasale dikambo sɔ lo nkadimola ate: “Lo mɛtɛ kanyotɛmi nte, naka nyu monga la mbetawɔ ndo aha la taamu, kete aha tsho nyu nyayosala kɛnɛ kosalemi osongo wa fingo ɔnɛ, koko naka nyayotɛ kaanga dikona nɛ nyate: ‘Mɔ oma lanɛ, tootambe lo ndjale,’ dikambo sɔ diayosalema. Naka nyu monga la mbetawɔ, kete nyayokondja kɛnɛ tshɛ kalɔmbanyu.” (Mateo 21:21, 22) Lo mbuta ngasɔ, nde akakalolɛ kɛnɛ kakandate ntondo lo woho wakoka mbetawɔ sɛkɔla dikona.​—Mateo 17:20.

Ɔnkɔnɛ, lo nsala dia osongo moma, Yeso akasha wetshelo wa dimɛna wendana l’ohomba wa monga la mbetawɔ le Nzambi. Nde akate ate: “Diangɔ tshɛ dialɔmbanyu, nyonge la mbetawɔ oko nyamboshila nongola, ko nyayodilongola.” (Makɔ 11:24) Ande wetshelo w’ohomba le ambeki wa Yeso tshɛ lee! Vɔ wekɔ ohomba djekoleko le apɔstɔlɔ lo menda ekakatanu wayanga pomana la wɔ kem’edja. Ekɔ nto diɔtɔnganelo lam’asa womelo w’osongo la dionga dia mbetawɔ.

Oko osongo wa fingo ɔsɔ, wodja w’Isariyɛlɛ waki la ɛnamelo ka lokeso. Anto wa lo wodja ɔsɔ wakadje sheke la Nzambi ndo vɔ mɛnamaka oko anto wakitanyiya Ɛlɛmbɛ ande. Koko wodja ɔsɔ lo tshɛ kawɔ wakɛnya dia vɔ bu la mbetawɔ ndo hawɔtɔ elowa w’ɛlɔlɔ. Vɔ wakatone kaanga Ɔna Nzambi! Ɔnkɔnɛ, lo monya osongo wa fingo wahatɔ elowa, Yeso akɛnya kɛnɛ kayokomɛ wodja wahatɔ elowa ndo wele bu la mbetawɔ ɔsɔ.

Kombeta edja, Yeso nde la ambeki ande wakakome la Jɛrusalɛma. Oko waki mbekelo kande, Yeso akatshu lo tɛmpɛlɔ ndo akatatɛ mbetsha. Ondo lo mbohɔ kɛnɛ kakasalɛ Yeso amengodi wa falanga lushi lakete, vɔ wakawombola ɔnɛ: “Oma lo wolo akɔna wasalayɛ akambo anɛ? Kana akakosha wolo wa nsala akambo anɛ?”​—Makɔ 11:28.

Yeso akakadimola ate: “Dimi lawɔ lekɔ lo nanga nyoka dimbola dimɔtshi. Naka nyu kadimolami, kete dimi layonyotɛ oma lo wolo akɔna wasalami akambo anɛ. Onde batisimu ka Joani kakaye oma l’olongo kana oma le anto? Nyonkadimole.” Etena kɛsɔ atunyi ande wakɔtɔ l’okandokando. Ɛlɔmbɛdi la dikumanyi wakakɛtshanya lam’asawɔ lo woho wahombawɔ nkadimola lo mbuta ɔnɛ: “Naka sho mbuta ɔnɛ: ‘Oma l’olongo,’ kete nde ayototɛ ate: ‘Ko lande na kakinyu kombeetawɔ?’ Ko onde tayosombɔ mbuta ɔnɛ: ‘Oma le anto’?” Vɔ wakakane yimba woho ɔsɔ nɛ dia vɔ wakokaka olui w’anto wɔma, “lam’ele olui w’anto akɔ wakɔsaka mɛtɛ Joani oko omvutshi.”​—Makɔ 11:29-32.

Atunyi waki Yeso asɔ kokoka mbisha okadimwelo w’oshika. Diakɔ diele vɔ wakakadimola ɔnɛ: “Sho hateye.” Yeso lo wedi ande akate ate: “Dimi lawɔ haanyotɛ oma lo wolo akɔna wasalami akambo anɛ.”​—Makɔ 11:33.