Tshɔka lɛnɛ ele awui

Tshɔka lo ɛtɛ w'awui

SAWO DIA WEKELO 38

Ɛnya dia wɛ ekɔ onto lasungana mbɛkɛ otema

Ɛnya dia wɛ ekɔ onto lasungana mbɛkɛ otema

“Onto lasungana mbɛkɛ otema namaka sheke.”​—TOK. 11:13.

OSAMBO 101 Tokambe lo kaamɛ

AWUI WAYƆTƐKƐTAMA *

1. Ngande wakokaso mbeya onto lakokawɔ mbɛkɛ otema?

 ONTO lakokawɔ mbɛkɛ otema ekɔ onto lasala la wolo dia nkotsha kɛnɛ katande ndo lata mɛtɛ. (Os. 15:4) Anto mbeyaka dia vɔ koka ndjaɛkɛ le nde. Sho nangaka di’anangɛso l’akadiyɛso ndjaoka ngasɔ lo dikambo diaso. Kakɔna kakokaso nsala dia vɔ ndjaɛkɛ le so?

2. Ngande wakokaso mɛnya dia tekɔ anto wakokawɔ mbɛkɛ otema?

2 Hatokoke ntshutshuya anto akina dia vɔ ndjaɛkɛ le so. Sho pombaka mbaɛnya oma lo kɛnɛ kasalaso dia vɔ kokaka ndjaɛkɛ le so. Anto amɔtshi mbutaka ɔnɛ mbɛkɛ onto otema ekɔ oko falanga. Dia ndjikondja mongaka wolo, koko dia ndjishisha mongaka wɔdu. Ekɔ mɛtɛ dia sho ndjaɛkɛka tshɛ le Jehowa. Sho ndooko l’ɔkɔkɔ wa mbɛkɔla otema le nde nɛ dia “kɛnɛ tshɛ kasalande sunganaka mbɛkɛ otema.” (Os. 33:4) Ndo nde nongamɛka dia sho mbookoya. (Ɛf. 5:1) Nyɛsɔ tɔsɛdingole bɛnyɛlɔ dimɔtshi di’ekambi wa Jehowa wakokoya Shɛwɔ lele l’olongo ndo wakɛnya vɔamɛ dia vɔ wekɔ anto waakokawɔ mbɛkɛ otema. Tayɔsɛdingola nto waonga atanu wayotokimanyiya dia sho monga anto wakokawɔ mbɛkɛ otema.

TOKONDJA WETSHELO OMA LE EKAMBI WA JEHOWA WAKAWAKOKAKA MBƐKƐ OTEMA

3-4. Ngande wakɛnya omvutshi Danyɛlɛ dia nde aki onto lakawakokaka mbɛkɛ otema? Ndo kakɔna kahomba dui sɔ totshutshuya dia ndjambola?

3 Omvutshi Danyɛlɛ akatotshikɛ ɛnyɛlɔ ka dimɛna efula k’onto lakawakokaka mbɛkɛ otema. Kaanga mbakandandama lo mfumbe oma le ase Babilɔna, esadi eto nde akakondja lokumu l’onto lakawakoke mbɛkɛ otema. Anto wakayolekaka mbɛkɛ otema le nde etena kakokimanyiya Jehowa dia nembetshiya Nɛbukadinɛza nkumekanga ka la Babilɔna alɔ. Lo diaaso dimɔtshi, Danyɛlɛ akatɛ nkumekanga kɛsɔ dia Jehowa akonyangɛ. Ɔsɔ komonga losango lakalangaka nkumekanga mboka. Danyɛlɛ akahombe monga la dihonga dia nde mbewoya losango lɔsɔ, nɛ dia Nɛbukadinɛza aki l’ɛnamelo k’onto la ngala! (Dan. 2:12; 4:20-22, 25) Ɛnɔnyi efula l’ɔkɔngɔ, Danyɛlɛ akɛnya hwe dia nde aki onto lakawakokaka mbɛkɛ otema etena kakandalembetshiya lo yoho yokɛma hwe losango l’ehekesa lakɛnama l’ehele ka luudu la nkumekanga la Babilɔna. (Dan. 5:5, 25-29) Yema tshitshɛ l’ɔkɔngɔ wa laasɔ, Dariyo di’ose Mediya nde la ɛlɔhɛ ande wakɛnyi dia “nyuma ka laande kaki le” Danyɛlɛ. Vɔ wakeyaka dia Danyɛlɛ aki “onto lakawakokaka mbɛkɛ otema ndo laki kominyaka akambo yimba ndo dui dia kɔlɔ kokoka tanema le nde.” (Dan. 6:3, 4) Eelo, kaanga ewandji w’apanganu wakeyaka dia vɔ wakakokaka mbɛkɛ otema le ɔtɛmɔdi wa Jehowa ɔsɔ!

4 La ɛnyɛlɔ ka Danyɛlɛ lo yimba, sho koka ndjambola ɔnɛ: ‘Lokumu lakɔna lele lami l’andja k’etshumanelo? Onde dimi mbeyamaka oko onto lakotsha ɛkɛndɛ ande ndo oko onto lakokawɔ mbɛkɛ otema?’ Lande na kele ambola asɔ wekɔ ohomba le so? Nɛ dia sho mbishaka Jehowa lotombo etena kongaso anto wakokawɔ mbɛkɛ otema.

Nɛhɛmiya akasɔnɛ apami wakawakokaka mbɛkɛ otema dia mɛmba ɛkɛndɛ w’ohomba (Enda odingɔ 5)

5. Lande na kakeyama Hananiya oko onto lakawakokaka mbɛkɛ otema?

5 Lo 455 N.T.D., l’ɔkɔngɔ wa nguvɛrnɛrɛ Nɛhɛmiya mbika mpele dia Jɛrusalɛma nto, nde akayange apami wakawɛkɛka otema wakakoke nama osomba dimɛna. L’atei w’anto wakasɔnama oma le Nɛhɛmiya mbaki ndo Hananiya owandji wa longele. Bible tɛkɛtaka dikambo dia Hananiya oko “onto lakokawɔ mbɛkɛ otema ndo lakokaka Nzambi ka mɛtɛ wɔma oleki anto akina efula.” (Nɛh. 7:2) Ngandji kakandokaka Jehowa ndo wɔma wa mbonyangiya wakotshutshuya dia mbɔsa ɛkɛndɛ tshɛ wakawawosha la nɛmɔ. Waonga asɔ wayotokimanyiya ndo sho dia monga anto wakokawɔ mbɛkɛ otema l’olimu wakambɛso Nzambi.

6. Ngande wakɛnya Tishiko dia nde aki ɔngɛnyi wakawakokaka mbɛkɛ otema otsha le ɔpɔstɔlɔ Pɔɔlɔ?

6 Tende ɛnyɛlɔ ka Tishiko, ɔngɛnyi wa ɔpɔstɔlɔ Pɔɔlɔ lakawakokaka mbɛkɛ otema. Etena kaki Pɔɔlɔ lo lokanu nde akɛkɛka Tishiko otema ndo nde akawelɛ ɔnɛ: “Okambi wa kɔlamelo.” (Ɛf. 6:21, 22) Pɔɔlɔ akayaɛkɛ le nde aha tsho dia nde tɔlɛ anango wa l’Ɛfɛsɔ ndo wa la Kɔlɔsayi mikanda, koko dia nde takeketsha ndo taasamba. Tishiko toholaka apami wa kɔlamelo ndo wakokaso mbɛkɛ otema wakotsha ehomba aso wa lo nyuma ɛlɔ kɛnɛ.​—Kɔl. 4:7-9.

7. Wetshelo akɔna wakokayɛ nkondja oma le dikumanyi l’ekambi wa lo etshumanelo kayɛ lo kɛnɛ kendana la monga woho w’onto lakokawɔ mbɛkɛ otema?

7 Ɛlɔ kɛnɛ, sho mandolaka woho wele dikumanyi la ekambi wakimanyiya, anto wakokaso mbɛkɛ otema. L’ɛnyɛlɔ ka Danyɛlɛ, Hananiya ndo Tishiko, vɔ mbɔsaka ɛkɛndɛ awɔ la nɛmɔ di’efula. Ɛnyɛlɔ, etena kɔtɔso lo nsanganya ya l’atei wa lomingu sho mbeyaka dia tenyi tshɛ diakashile kahanyema. Dikumanyi mongaka la lowando etena kɛnawɔ di’anangɛwɔ l’akadiyɛwɔ wakalongola ɛkɛndɛ lo nsanganya wakayalɔngɔsɔla ndo wambosala ɛkɛndɛ akɔ! Ɛnyɛlɔ, sho hatengenga mbelɛ ambeki aso lo nsanganya ya lo wikɛndɛ lo mboka wɔma ɔnɛ onto lakalongola sawo dia lo sɛkɛ akohɛ dilɔngɔsɔla. Ndo sho mongaka l’eshikikelo di’ekanda weso l’ohomba l’esambishelo wayonga. Anangɛso wa kɔlamelo asɔ wekɔ lotokokɛ dimɛna ndo sho mbishaka Jehowa losaka lo dikambo diawɔ! Ko lo toho takɔna takokaso mɛnya dia tekɔ anto wakokawɔ mbɛkɛ otema?

TONGE ANTO WAKOKAWƆ MBƐKƐ OTEMA LO NAMAKA TOSEKE

8. Ngande wahombaso monga la wɛdimo etena kayashaso le anto akina? (Tokedi 11:13)

8 Sho mbokaka anangɛso l’akadiyɛso ngandji ndo sho nangaka mbeya woho wewɔ. Koko, sho pombaka monga la wɛdimo ndo nɛmiya awui awɔ wa toseke. Anto amɔtshi wa l’etshumanelo ka lo ntambe ka ntondo waki ‘akanga wa vate vate ndo vɔ wakayatambiyaka l’akambo akana, wakatɛkɛtaka akambo wakiwɔ kopombaka ntɛkɛta.’ (1 Tim. 5:13) Sho mɛtɛ hatolange monga oko vɔ. Koko, tɔshi di’onto ɔmɔtshi ambototɛ akambo ande hita ndo ambotɔlɔmba diaha sho mbutɛ anto akina akambo akɔ. Ɛnyɛlɔ, kadiyɛso kɛmɔtshi ambototɛ akambo amɔtshi wele la nde kana ohemba ɔmɔtshi walɔshana la nde, ndo nde ambotɔlɔmba dia sho nama dui sɔ sheke. Sho pombaka nɛmiya kɛnɛ kotɔlɔmbinde. * (Adia Tokedi 11:13.) Kakianɛ, nyɛsɔ tɔsɛdingole akambo akina wele ohomba nama sheke.

9. Ngande wakoka ase nkumbo mɛnya dia vɔ weko anto wakokawɔ mbɛkɛ otema?

9 Lo nkumbo. Ose nkumbo tshɛ ekɔ l’ɔkɛndɛ wa nama toseke ta lo nkumbo. Ɛnyɛlɔ, Okristo ɔmɔtshi wa womoto koka monga la mbekelo kɛmɔtshi kele omɛnde ngɛnangɛnaka. Onde nde ayotɛ anto akina dui diakɔ ndo mbosha nsɔnyi? Ndooko! Nde nangaka wadɛnde ndo nde hakombola nsala oseka dui tshɛ diakoka mbonyangiya. (Ɛf. 5:33) Ana w’ɛnɔnyi dikumi l’ɛmɔtshi kombolaka dia vɔ mbasalɛ akambo la yema ya dilɛmiɛlɔ. Ambutshi pombaka mbeya dui sɔ. Vɔ hawohombe mbisha anawɔ nsɔnyi lo mbutɛ anto akina munga yawɔ. (Kɔl. 3:21) Ana pombaka monga anto womba toseke aha mbutɛ anto akina awui wa lo nkumbo wakoka mbisha ase nkumbo nsɔnyi. (Eoh. 5:16) Etena kalama ose nkumbo tshɛ toseke ta lo nkumbo, nkumbo mongaka la dimama dia wolo.

10. Kakɔna kalɔmbama dia sho monga ɔngɛnyi wa mɛtɛ? (Tokedi 17:17)

10 Lo lɔngɛnyi laso. Lo ntena dimɔtshi, efula ka l’atei aso mongaka l’ohomba wa ndjaɛkɛ le ɔngɛnyi ɔmɔtshi wa ma ma. Lo ntena dimɔtshi, dui sɔ koka monga wolo. Bu dui dia wɔdu dia sho mbutɛ onto ɔmɔtshi awui wendana la so, ndo sho koka monga la lonyangu l’efula naka tamboyeya l’ɔkɔngɔ dia ɔngɛnyi aso akatɛ anto akina awui wakatawotɛ. Lo wedi okina, sho mongaka la lowando le onto loomba sheke! Nde ekɔ “ɔngɛnyi wa mɛtɛ.”​—Adia Tokedi 17:17.

Dikumanyi hawosholɛ ase nkumbo yawɔ akambo wa toseke (Enda odingɔ 11) *

11. a) Ngande wɛnya dikumanyi la wadɛwɔ dia vɔ wekɔ anto wakokawɔ mbɛkɛ otema? b) Wetshelo akɔna wakondjaso oma le ekumanyi kakandola akambo wa toseke wa l’etshumanelo kande ko l’ɔkɔngɔ diko nde hatɛ nkumbo kande akambo akɔ? (Enda osato.)

11 Lo etshumanelo. Dikumanyi dieyama oko anto womba toseke wekɔ oko “dihole di’eshamelo oma lo lɔpɛpɛ, ndo oko dihole di’ekokelo” le anangɛwɔ. (Isa. 32:2) Sho mbeyaka dia sho koka nsawola l’apami asɔ aha l’okakatanu l’eshikikelo ɔnɛ kɛnɛ kayotowatɛ kayolamema sheke. Hatohombe mbasɛngiya dia vɔ totɛ awui wa toseke. Laadiko dia laasɔ, sho mandolaka wadi wa dikumanyi nɛ dia vɔ hawoyange dia mbeya awui akana oma le waomɛwɔ. Lo mɛtɛ, ekɔ tshondo y’ɔtshɔkɔ le ekumanyi kele wadɛnde hatɛ anto akina awui wendana l’anangɛso l’akadiyɛso. Wadi aki ekumanyi kɛmɔtshi akate ate: “Lekɔ la lowando woho wele omɛmi namaka toseke tendana la ɛkɔkɔ wembolande kana wanɛ wele l’ohomba w’ekimanyielo ka lo nyuma ndo nde hambutɛ kaanga nkombo yawɔ. Dimi halange mɛmba wotsho w’awui wahendana la mi ndo wahamakoke nsala ndooko dui. L’ɔtɛ wa dui sɔ, lekɔ l’akoka wa nsawola l’onto tshɛ la l’etshumanelo aha l’okakatanu. Lekɔ l’eshikikelo di’etena katɛmi omɛmi awui kana ekakatanu wahomana la mi, awui asɔ wayolamema sheke.” Lo mɛtɛ, sho tshɛ nangaka monga la lokumu l’anto wakokawɔ mbɛkɛ otema. Waonga akɔna wayotokimayiya dia nkotsha oyango ɔsɔ? Nyɛsɔ tɔsɛdingole waonga atanu l’atei awɔ.

KƐNƐMƆLA WAONGA WAYOKOKIMAYIYA DIA MONGA ONTO LAKOKAWƆ MBƐKƐ OTEMA

12. Lande na kakokaso mbuta ɔnɛ wɛkamu mpikama lo ngandji? Sha ɛnyɛlɔ.

12 Wɛkamu mpikama lo ngandji. Yeso akate ɔnɛ ɛlɛmbɛ ehende woleki weke ele nanga Jehowa ndo nanga wonya aso onto. (Mat. 22:37-39) Ngandji kokaso Jehowa totshutshuyaka dia mbokoya ɛnyɛlɔ kande ka kokele k’onto lakokaso mbɛkɛ otema. Ɛnyɛlɔ, ngandji kokaso anangɛso l’akadiyɛso totshutshuyaka dia nama akambo awɔ wa toseke. Sho hatohombe pondjo mbishola dui dimɔtshi diendana la wɔ diakoka mbasha paa, mbadja l’okandokando kana mbasha kandji.​—Joani 15:12.

13. Lo yoho yakɔna yatokimanyiya okitshakitsha dia sho monga anto wakokawɔ mbɛkɛ otema?

13 Okitshakitsha ayotokimanyiya dia monga anto wakokawɔ mbɛkɛ otema. Okristo wele l’okitshakitsha hasale akambo dia mambiya anto akina lo monga onto la ntondo lasholɛ anto akina dui dimɔtshi. (Flpɛ. 2:3) Nde hadje oshimu esɔ dia mɛnya dia nde ekɔ onto l’ohomba lo mbuta dia nde ekɔ lo mbeya dui dimɔtshi diende bu la lotshungɔ la mbuta. Okitshakitsha ayotokimanyiya nto diaha dianganya awui wa vate vate wahatɛkɛtami lo Bible kana l’ekanda aso walembetshiya Bible.

14. Ngande wele shɛnɔdi tokimanyiyaka dia monga anto wakokawɔ mbɛkɛ otema?

14 Shɛnɔdi yayokimanyiya Okristo dia mbeya otshikitanu wele lam’asa “etena ka mbɔlama la etena ka ntɛkɛta.” (Ond. 3:7) Yokedi mɔtshi mbutaka ɔnɛ “ntɛkɛta ekɔ fɛsa koko nɛmbɔhala ekɔ paonyi.” L’ɛtɛkɛta ekina, lo ntena dimɔtshi ndeka dimɛna ntshikala ki lo dihole dia ntɛkɛta. Diakɔ diele, Tokedi 11:12 tolakaka ɔnɛ: “Onto lele la shɛnɔdi ya mɛtɛ mbɔlamaka ki.” Tɔsɛdingole ɛnyɛlɔ kɛmɔtshi. Mbala efula ekumanyi kɛmɔtshi kele la diewo nɔmbamaka dia nkimanyiya tshumanelo dikina diele l’ekakatanu. Lo kɛnɛ kendana la dikambo sɔ, ekumanyi kɛmɔtshi akate ate: “Ntena tshɛ nde ndjalamaka diaha mbuta awui wa toseke wendana la tshumanelo dikina.” Shɛnɔdi y’ekumanyi kɛsɔ ambokimanyiya di’anango wakamba la nde kaamɛ l’olui wa dikumanyi mbɔlɛmiya. Vɔ wekɔ l’eshikikelo ɔnɛ nde hotɛ anto akina toseke tawɔ.

15. Sha ɛnyɛlɔ kɛnya woho wele monga la losembwe koka tokimanyiya di’anto akina ndjaɛkɛ le so.

15 Losembwe ekɔ dionga dikina diatokimanyiya dia sho monga anto wakokawɔ mbɛkɛ otema. Sho ndjaɛkɛka le onto lele la losembwe nɛ dia sho mbeyaka dia nde ayotaka mɛtɛ ntena tshɛ. (Ɛf. 4:25; Hɛb. 13:18) Ɛnyɛlɔ, tɔshi dia wɛ ekɔ lo nanga ndowanya akoka ayɛ wa mbetsha. Ndo wɛ ambɔlɔmba onto ɔmɔtshi dia mpokamɛ sawo diayɛ ndo kosha alako wahombama lo woho wakokayɛ ndjalowanya. Le onto akɔna ayoyaɛkɛ dia nde kosha alako la losembwe tshɛ? Onde wɛ ayoyanga onto ɔmɔtshi layokotɛ kɛnɛ kalangayɛ mboka ko kana onto layokotɛ kɛnɛ kele mɛtɛ l’ɔlɔlɔ tshɛ? Okadimwelo mbokɛmaka hwe. Bible mbutaka ɔnɛ: “Lohango la lo sɛkɛ ndeka ngandji koshɛmi dimɛna. Mpota yokohomuyisha ɔngɛnyi yekɔ kɔlamelo.” (Tok. 27:5, 6) Kaanga mbayotonga l’okakatanu oma l’etatelo dia mpokamɛ, koko alako wayotosha ɔngɛnyi ɔsɔ la losembwe wayotokimanyiya edja efula.

16. Ngande watɔtɔmiya Tokedi 10:19 ohomba wa monga la ndjakimɛ?

16 Ndjakimɛ kekɔ ohomba naka sho nangaka di’anto akina ndjaɛkɛ le so. Dionga sɔ tokimanyiyaka dia nama ɛlɔmɔ aso etena kahembamaso dia mbuta dui dimɔtshi dia sheke diakawatotɛ. (Adia Tokedi 10:19.) Sho koka mɛna dia ndjakimɛ kaso kambɔtɔ l’ohemba etena kakambaso la rɛzo sɔsio. Naka hatendji ɔlɔlɔ, kete aha la mbeya sho koka ndjoshola awui wa toseke le anto efula. Ndo naka tambodianganya losango lakɔ l’Ɛtɛrnɛtɛ, kete hatotonga l’akoka wa mbidja elelo lo woho wakoka anto nkamba la losango lakɔ kana waale wakokalɔ monga le anto. Ndjakimɛ tokimanyiyaka dia sho ntshikala ki etena kayanga andɔshi dia tokonya dia sho mbishola awui wakoka mbidja nsɛnɔ y’anangɛso l’akadiyɛso lo waale. Dui sɔ koka salema etena katooka apulushi ambola lo wodja ɔmɔtshi wamboshimbama olimu aso kana wambowosekɛ awui amɔtshi wendana l’olimu aso. Sho koka nkamba la tɔndɔ diata ɔnɛ “dimi layolama onyɔ ami la ɛngɔ kadihawɔ mfɔ onyɔ” l’akambo wa ngasɔ ndo akina. (Os. 39:1) Oyadi tekɔ kaamɛ la nkumbo kaso, l’angɛnyi aso, l’anangɛso, l’akadiyɛso kana l’onto okina tshɛ, sho pombaka monga anto wakokawɔ mbɛkɛ otema. Ndo dia monga onto lakokawɔ mbɛkɛ otema, sho pombaka monga la ndjakimɛ.

17. Ngande wakokaso mbisha lonya di’ase etshumanelo kaso mbɛkanɛ etema?

17 Tekɔ mɛtɛ la lowando lo woho wakatokotola Jehowa lo nkumbo k’onto l’ɔnango koludi l’anto woludi la ngandji ndo wakokaso mbɛkɛ otema! Sho tshɛ tekɔ l’ɔkɛndɛ wa nsala di’anangɛso l’akadiyɛso ndjaɛkɛ le so. Naka onto l’onto nsala la wolo dia mɛnya ngandji, okitshakitsha, shɛnɔdi, losembwe ndo ndjakimɛ, kete tayokimanyiya di’etshumanelo kaso mbɛkanɛ etema. Sho pombaka nsala la wolo dia mɛnya anto akina dia vɔ kokaka mbɛkɛ etema le so. Ɔnkɔnɛ, nyɛsɔ tokoya Jehowa Nzambi kaso, ndo totetemale mɛnya dia tekɔ anto wakokawɔ mbɛkɛ otema.

OSAMBO 123 Toyelake ɛlɔmbwɛlɔ ka teokrasi la kɔlamelo tshɛ

^ Naka sho nangaka di’anto akina tɛkɛ otema, kete sho pombaka mɛnya ntondotondo dia tekɔ anto wakokawɔ mbɛkɛ otema. Lo sawo nɛ, tayɔɔsɛdingola lande na kele monga onto lakokawɔ mbɛkɛ otema ekɔ ohomba ndo waonga wayotokimanyiya dia sho monga woho w’onto lakoka anto akina mbɛkɛ otema.

^ Naka tambeya dia onto ɔmɔtshi la l’etshumanelo akasale pɛkato ka woke, sho pombaka mbokeketsha dia nde nyanga ekimanyielo le dikumanyi. Naka nde hasadi dui sɔ, kɔlamelo yaso otsha le Jehowa ndo otsha le etshumanelo yayototshutshuya dia sho mbutɛ alami wa lo nyuma dui sɔ.

^ ELEMBETSHIELO W’OSATO: Ekumanyi kɛmɔtshi kahasholɛ ase nkumbo kande awui wa toseke wakandatosha lonya dia nkandola.