Tshɔka lɛnɛ ele awui

Tshɔka lo ɛtɛ w'awui

Onde ndjela nsaki yaso okongaka nshi tshɛ dimɛna?

Ɔlɔlɔ la kɔlɔ: Kɛnɛ kalɔmbɔla anto efula

Ɔlɔlɔ la kɔlɔ: Kɛnɛ kalɔmbɔla anto efula

Suke l’onto tshɛ mbetawɔka dia ditshelo dimɔtshi diekɔ tshɛ amɛna kana ɔnɛ diekɔ tshɛ kɔlɔ. Ɛnyɛlɔ, ndjaka, mbeyana l’onto la wolo ndo mbeyana l’ɔna dikɛnda la wolo ekɔ awui wahetawɔma, koko losembwe, ɔlɔlɔ w’otema ndo kɛtshi ekɔ awui wetawɔma. Koko l’awui akina wa lo lɔsɛnɔ, ɛnyɛlɔ awui wa dieyanelo, losembwe kana wodielo w’ana, anto efula fɔnyaka dia ndooko ɔsɔnwɛlɔ w’ɔlɔlɔ kana wa kɔlɔ. Vɔ fɔnyaka dia suke l’ɔsɔnwɛlɔ tshɛ mbetawɔmaka. Mbala efula anto mbɔsaka tɛdikɔ tawɔ lo ndjela woho wayaokawɔ kana woho wayaoka anto wadingi lo kɛnɛ kendana la dikambo diakɔ. Onde ɔsɔ ekɔ kanyi ya dimɛna?

WOHO WAYAOKASO

Mbala efula sho nɔmbwamaka oma lo woho wayaokaso lo kɛnɛ kendana l’ɔlɔlɔ la kɔlɔ, dui sɔ mbelɛ anto efula ɔnɛ nkum’otema. (Rɔmɔ 2:​14, 15) Kaanga oma lo dikɛnda, ana koka mbeya ntshikitanya lɔkɛwɔ l’ɔlɔlɔ la la kɔlɔ ndo kaanga ndjaɛndja onongo. L’edjedja ka wonya, nkum’otema kaso ndjɔsɛngiyamaka l’awui wekaso oma le ase nkumbo, asekaso, embetsha, tshunda, ɔtɛmwɛlɔ ndo dihole diodjashiso. Etena kɔsaso tɛdikɔ, nkum’otema kaso totɛka dia kana tɛdikɔ taso mbɔtɔnɛka l’awui wakateke lo kɛnɛ kendana l’ɔlɔlɔ la kɔlɔ kana bu.

Woho wɔsaso ɔlɔlɔ la kɔlɔ koka totshutshuya dia mboka anto kandji, monga la lowando, losembwe ndo mboka anto kɛtshi. Dui sɔ koka nto toshimba dia nsala akambo wakoka nyangiya anto wayakiyanyaso lo dikambo diawɔ kana wakoka todja l’okandokando, tosha sɔnyi ndo tɛndja onongo.

Onde ndjela nsaki yaso okongaka nshi tshɛ dimɛna? Ɔlɔngɔlɔngɔ ɔmɔtshi welɛwɔ Garrick akasɔnɛ yoho mɔtshi ya lɔsɛnɔ yakandate ndamɛ ate: “Lakakokaka nsala kɛnɛ tshɛ kakamakokaka nsala.” Koko nde akayosholaka ɔnɛ nsala kɛnɛ kakandafɔnyaka ɔnɛ kaki dimɛna komonga l’etombelo w’amɛna. Nde akate dia akayongaka la yoho ya lɔsɛnɔ yaki “kombosha ɔngɛnɔngɛnɔ nɛ dia lɔ lakalole l’awui wa mindo, dinɔnɔ dia wolo, wodjwelo wa wanu ndo awui wa ngala.”

WOHO WAYAOKA ANTO AKINA

Laadiko dia nsaki yaso, sho nɔmbwamaka mbala efula la woho wayɔsa anto akina tɛdikɔ taso. Dui sɔ koka tokimanyiya dia nkondja wahɔ oma lo diewo ndo lomba lawɔ. Sho nɛmiyamaka oma le ase nkumbo kaso, angɛnyi ndo ase tshunda etena kasalaso kɛnɛ kafɔnyawɔ dia kekɔ ɔlɔlɔ.

Onde ndjela nsaki y’anto akina okongaka nshi tshɛ dimɛna? Etena kakinde osekaseka, Priscila akasale kɛnɛ kakasalaka asekande ndo akayosala dieyanelo la ntondo ka diwala. Kaanga mbakandasale dui sɔ, nde akayosholaka dia nsala kɛnɛ kafɔnya anto akina dia kekɔ ɔlɔlɔ kombosha ɔngɛnɔngɛnɔ. Nde akate ate: “Nsala kɛnɛ kakasalaka anto akina tshɛ kokimanyiyami dia ndjaoka dimɛna. Dui sɔ diakakonya dia mbɔsa tɛdikɔ taha la lomba ndo lakadje lɔsɛnɔ lami lo waale.”

ONDE EKƆ YOHO MƆTSHI YA MBƆSA TƐDIKƆ YOLEKI DIMƐNA?

Etena kasɔnaso dia nsala kɛnɛ kele ɔlɔlɔ kana kɔlɔ, nsaki yaso ndo y’anto akina yekɔ ohomba efula. Koko ndjaɛkɛ tsho l’ɛlɔmbwɛlɔ kɛsɔ hatongaka nshi tshɛ l’etombelo w’amɛna. Tena dimɔtshi, sho mbeyaka ndjasalɛ kɔlɔ kana salɛ anto akina kɔlɔ l’ɔtɛ wahatɛnyi etombelo wakoka monga l’ɛsɔnwɛlɔ aso le so kana le anto akina. (Tokedi 14:12) Ndo ndooko katoshikikɛ di’atɔndɔ wayelaso kana wayela anto wotodingi wekɔ mɛtɛ dimɛna le so ndo hakoke mbatshikitanya. Kɛnɛ koleki tshɛ ele, nkɛwɔ mɔtshi yakɔsamaka ntondo oko kɔlɔ, yetawɔma nshi nyɛ etena kele nkɛwɔ yaketawɔmaka ntondo yɔsama oko nkɛwɔ ya kɔlɔ.

Onde ndjela nsaki y’anto akina okongaka nshi tshɛ dimɛna?

Onde ɛlɔmbwɛlɔ kɛmɔtshi ka dimɛna kekɔ kakoka nshikikɛ kɛnɛ kele ɔlɔlɔ la kɔlɔ? Onde tɔndɔ dimɔtshi diendana la lɔkɛwɔ diekɔ diakokaso ndjela ɛlɔ kɛnɛ diahatonga l’etombelo wa kɔlɔ le so l’edja k’ɛnɔnyi efula ntatɛ oma ko kakianɛ?

Diɛsɛ ko, tekɔ la kiɔkɔ mɔtshi yele l’ɛlɔmbwɛlɔ k’oshika kendana la lɔkɛwɔ yakoka onto tshɛ nkamba la yɔ oyadi dihole diakɔna diende. Sawo diayela diayɛnya lɛnɛ akokaso ntana ɛlɔmbwɛlɔ k’oshika dia nshikikɛ kɛnɛ kele ɔlɔlɔ la kɛnɛ kele kɔlɔ.