Tshɔka lɛnɛ ele awui

Tshɔka lo ɛtɛ w'awui

 AMBOLA W’OMA LE AMBADI ASO . . .

Akatonge Nzambi?

Akatonge Nzambi?

Onga oko onto lɛna ombutshi wa pami asawola l’ɔnande la pami l’ɛnɔnyi esambele. Nde ambowotɛ ate: “Ambeta edja efula, Nzambi akatonge nkɛtɛ ndo ɛngɔ tshɛ kele lɔkɔ, nde akatonge wonya, ngɔndɔ ndo tɔɔtɔ.” Ɔna ambokana yimba lo dui sɔ lo tshanda mɔtshi ndo oma laasɔ ambowombola ate: “Ipa, ko akatonge Nzambi?”

She ambookadimola ate: “Ndoko onto lakatonge Nzambi. Nde okongaka nshi tshɛ.” Elembetshielo wa wɔdu ɛsɔ wambɔngɛnyangɛnya ɔnande l’etena kakɔ. Koko etena katandole, dimbola sɔ diekɔ lo tatetemala mbotshindja wɔɔngɔ. Nde ekɔ l’okakatanu dia nshihodia woho wakoka onto ɔmɔtshi monga aha l’etatelo, nɛ dia kaanga diangɔ dia l’andja ɔnɛ diekɔ l’etatelo. Nde ekɔ lo tayambola ɔnɛ: ‘Oma lende akaye Nzambi?’

Naa okadimwelo washa Bible? Okadimwelo washatɔ fɔnaka la wɔnɛ wakasha ombutshi wele lo ɛnyɛlɔ kaso. Mɔsɛ akafunde ate: “[Jehowa le] ntundu akuna watatungama, ndu we atatungi kete la andja, umaka mombokombola, we keli [Nzambi].” (Osambu 90:1, 2) Woho akɔ waamɛ mbele, omvutshi Isaya akambola ate: “We ateyi? We atuki? [Nzambi k]a pundju, [Jehowa mbele] utungi wa kuma ya kete.” (Isaya 40:28) Diakɔ diele, mukanda wa Judɛ mɛnyaka dia Nzambi okongaka oma ko “nshi tshɛ yakete, . . . ndo pondjo pondjo.”—Judɛ 25.

Avɛsa asɔ tɛnyaka dia oko wakadite ɔpɔstɔlɔ Pɔɔlɔ, Nzambi ekɔ “Nkumekanga ka pondjo.” (1 Timɔte 1:17) Dui sɔ nembetshiyaka dia Nzambi okongaka oma ko mɔmbɔkɔmbɔla, oyadi sho kokaloyaka washo etale l’ɔkɔngɔ. Ndo nde ayotetemalaka monga polo ndo lo nshi yayaye. (Ɛnyɛlɔ 1:8) Ɔnkɔnɛ, eongelo kande ka pondjo mɛnyaka dia nde ekɔ Kanga-Wolo-Tshɛ.

Lande na keso l’okakatanu dia nshihodia dui sɔ? Nɛ dia, lam’ele lɔsɛnɔ laso lekɔ l’elelo, woho wadiaso nshi ntshikitana etale la woho wadia Jehowa. Lam’ele Nzambi ekɔ pondjo pondjo, ɛnɔnyi kinunu wekɔ oko lushi ɔtɔi le nde. (2 Petero 3:8) Tɔshi ɛnyɛlɔ kɛnɛ: Onde dikata di’ɔndjɔ diasɛna paka nshi oko 50, koka nshihodia woho wasɛnaso l’edja k’ɛnɔnyi 70 kana 80? Yema wolo. Koko, Bible mɛnyaka dia sho tekɔ oko akata lo ndjaɛdika l’Otungi aso wa Woke. Kaanga dikoka diaso di’ekanelo ka yimba diekɔ l’elelo w’efula lo diɛdika la nde. (Isaya 40:22; 55:8, 9) Ɔnkɔnɛ, keema dui dia diambo dia mbuta ɔnɛ ekɔ akambo efula wendana la Jehowa wahakoke anto nshihodia.

Kaanga mbakokaso monga l’okakatanu dia nshihodia ɔnɛ Nzambi okongaka, teye dia ngasɔ mbediɔ. Naka onto ɔmɔtshi mbakatonge Nzambi, kete onto ɔsɔ mbahomba monga Otungi. Koko oko wadiɛnya Bible, Jehowa “kakatonge diangɔ tshɛ.” (Ɛnyɛlɔ 4:11) Laadiko dia laasɔ, sho mbeyaka di’andja ɔnɛ komonga lo etena kɛmɔtshi. (Etatelu 1:1, 2) Oma lende akawaye? Otungi akikɔ ntondo k’andja monga. Ndo nto, nde akikɔ ntondo ka ɛngɔ tshɛ kele la yimba monga, ɛnyɛlɔ Ɔnande ɛtɔi lakandote ndo andjelo. (Jobo 38:4, 7; Kɔlɔsayi 1:15) Mbokɛmaka dia nde akikɔ ndamɛ ntondo. Nde kotongama; ndoko ɛngɔ kakikɔ kakakoke ndjootonga.

Woho weso la lɔsɛnɔ ndo wele diangɔ dikina tshɛ l’andja ɔnɛ, mɛnyaka dia Nzambi okongaka ndo ekɔ. Ɔnɛ lakatonge andja wa woke ɔnɛ, lakashikikɛ ɛlɛmbɛ dia nɔmbɔlaka andja akɔ, okongaka nshi tshɛ. Paka oma laasɔ mbakadayosha diangɔ dikina lɔsɛnɔ.—Jobo 33:4.