Skip to content

Skip to table of contents

TALANOA 18

Na‘e ‘Alu ‘a Sēkope ki Hālani

Na‘e ‘Alu ‘a Sēkope ki Hālani

‘OKÚ KE ‘ilo pe ko hai ‘a e ongo tangata ko ‘eni ‘okú na talanoa mo Sēkopé? ‘I he hili ‘a e fononga ‘a Sēkopé ‘i ha ngaahi ‘aho lahi, na‘á ne fetaulaki mo kinaua ‘i ha vaitupu. Na‘á na tokanga‘i ‘ena fanga sipí. Na‘e ‘eke ange ‘e Sēkope: ‘⁠Ko ho‘omo ha‘u mei fē?’

Na‘á na tali: ‘⁠Mei Hālani.’

Na‘e ‘eke ‘e Sēkope: ‘ ‘Okú mo ‘ilo ‘a Lēpani?’

Na‘á na tali: ‘ ‘Io. Sio atu, ko hono ‘ofefine ‘ena ko Lesieli ‘oku ha‘u mo ‘ene fanga sipí.’ ‘Okú ke sio kia Lesieli ko ena ‘oku kei ha‘ú?

‘I he sio atu ‘a Sēkope kia Lesieli mo e fanga sipi ‘a ‘ene fa‘ētangata ko Lēpaní, na‘á ne ‘alu leva ‘o teka‘i ‘a e maka mei he vaitupú kae lava ‘a e fanga sipí ‘o inu. Pea na‘e toki ‘uma ‘a Sēkope kia Lesieli mo fakafe‘iloaki ange ia ki ai. Na‘e fu‘u fiefia ‘aupito ‘a Lesieli peá ne foki ki ‘api ‘o tala ki he‘ene tamai ko Lēpaní.

Na‘e fu‘u fiefia ‘aupito ‘a Lēpani ke nofo ‘a Sēkope mo ia. Pea na‘e fu‘u fiefia ‘a Lēpani ‘i he kole ‘e Sēkope ke ne mali mo Lesielí. Kaekehe, na‘á ne kole kia Sēkope ke ne ngāue ‘i he‘ene ngoué ‘i he ta‘u ‘e fitu ka ne ma‘u ‘a Lesieli. Na‘e fai leva ia ‘e Sēkope koe‘uhi he na‘á ne fu‘u ‘ofa ‘ia Lesieli. Ka ‘i he taimi ke fai ai ‘a e malí, ‘okú ke ‘ilo ‘a e me‘a na‘e hokó?

Na‘e ‘oange ‘e Lēpani ia hono ‘ofefine lahi ko Liá kia Sēkope ke ‘ai ko hono uaifi kae ‘ikai ko Lesieli. ‘I he loto-lelei ‘a Sēkope ke ngāue he toe ta‘u ‘e fitu kia Lēpaní, na‘e toe ‘oange kiate ia ‘e Lēpani ‘a Lesieli ke hoko ko hono uaifi. ‘I he taimi ko iá na‘e fakangofua pē ‘e he ‘Otuá ia ‘a e tangatá ke lahi hake hono uaifí ‘i he tahá. Ka ‘i he taimí ni, hangē ko ia ‘oku fakahā ‘i he Tohitapú, ‘oku totonu ke ma‘u ‘e he tangatá ‘a e uaifi pē ‘e taha.