Skip to content

Skip to table of contents

“Ko e Folofola ‘a e ‘Otuá . . . ko e Koto Mālohi”

“Ko e Folofola ‘a e ‘Otuá . . . ko e Koto Mālohi”

“Ko e folofola ‘a e ‘Otuá ‘oku mo‘ui pea ko e koto mālohi.”​—HEP. 4:12.

HIVA: 37, 47

1. Ko e hā ‘okú ke tuipau ai ko e koto mālohi ‘a e Folofola ‘a e ‘Otuá? (Sio ki he ‘uluaki fakatātā ‘i he kupú ni.)

KO E kakai ‘a Sihová ‘oku nau tuipau ko ‘ene folofolá, ‘a ‘ene pōpoaki ki he fa‘ahinga ‘o e tangatá, “‘oku mo‘ui pea ko e koto mālohi.” (Hep. 4:12) Kuo tau sio ki he mālohi ‘o e Tohi Tapú ‘i he‘etau mo‘uí tonu pea ‘i he mo‘ui ‘a e ni‘ihi kehé. Ki mu‘a ke hoko ko e Kau Fakamo‘oní, na‘e hoko ‘a e ni‘ihi ko e kau kaiha‘a, ma‘unimā ‘e he faito‘o kona tapú, pe fehokotaki fakasino ta‘etaau. Na‘e ongoongoa ‘a e ni‘ihi pe ma‘u pa‘anga ka na‘a nau kei ongo‘i pē ‘oku ‘i ai ha me‘a ‘oku nau tō mei ai ‘i he‘enau mo‘uí. (Tml. 2:3-11) Ko e me‘a fakafiefiá, ko e tokolahi na‘e siva ‘enau ‘amanakí mo nau hē ‘oku nau ma‘u he taimí ni ‘a e tataki mo e ‘amanaki. ‘I he Taua Le‘o, kuo tau lau ai mo fiefia ‘i he ngaahi hokosia lahi pehē ‘i he ngaahi kupu hokohoko ko e “Liliu ‘e he Tohi Tapú ‘a e Mo‘uí.” Pea na‘a mo e hili ‘a e hoko ko e kau Kalisitiané, kuo pau ki he kakaí ke hokohoko atu ‘enau ‘ai ke mālohi honau vaha‘angatae mo Sihová ‘i he tokoni ‘a e Tohi Tapú.

2. Na‘e anga-fēfē hono ue‘i ‘e he Folofola ‘a e ‘Otuá ‘a e kakai ‘i he ‘uluaki senitulí?

2 ‘Oku ‘ikai ke faka‘ohovale ‘a hono fai ‘e he kakai tokolahi ‘a e ngaahi liliu lahi ‘i he‘enau ako ‘a e mo‘oní. Ko hotau fanga tokoua mo e fanga tuofāfine ‘i he ‘uluaki senitulí ‘a ia na‘a nau ma‘u ‘a e ‘amanaki fakahēvaní na‘a nau fai ‘a e ngaahi liliu ko iá. (Lau ‘a e 1 Kolinitō 6:9-11.) ‘I he lau ‘a Paula fekau‘aki mo e fa‘ahinga he‘ikai te nau ma‘u tofi‘a ‘i he Pule‘anga ‘o e ‘Otuá, na‘á ne toe pehē: “Na‘e pehē ‘a e ni‘ihi ‘o kimoutolu.” Ko e Folofola ‘a e ‘Otuá mo hono laumālie mā‘oni‘oní na‘á ne tokoni‘i ‘a e fa‘ahinga ko iá ke nau liliu. Ka na‘a mo e hili ‘a e hoko ko e kau Kalisitiané, ko e ni‘ihi ‘o kinautolu na‘a nau fai ‘a e ngaahi fehālaaki mafatukituki na‘e uesia ai honau vaha‘angatae mo Sihová. Ko e fakatātaá, ‘oku lave ‘a e Tohi Tapú ki he tokoua pani ‘e taha na‘e pau ke tu‘usi. Ki mui ai, na‘á ne fai ‘a e ngaahi liliu koe‘uhi ke lava ‘o ne toe hoko ko e konga ‘o e fakataha‘anga Kalisitiané. (1 Kol. 5:1-5; 2 Kol. 2:5-8) ‘Oku fakalototo‘a ‘a e malava ‘a hotau fanga tokouá mo e fanga tuofāfiné ‘o fai ‘a e ngaahi liliu lahi koe‘uhi ko e mālohi ‘o e Folofola ‘a e ‘Otuá.

3. Ko e hā te tau lāulea ki ai ‘i he kupu ko ení?

3 Ko e Folofola ‘a e ‘Otuá ‘oku mālohi ‘aupito. Koe‘uhi kuo ‘omai ia ‘e Sihova kiate kitautolu, ‘oku tau loto ke fakapapau‘i ‘oku tau ngāuelelei‘aki ia. (2 Tīm. 2: 15) Ko e kupu ko ení ‘e lāulea ai ki he me‘a ‘e lava ke tau fai ke ngāue‘aki ‘a e mālohi ‘o e Tohi Tapú (1) ‘i he‘etau mo‘uí tonu, (2) ‘i he‘etau ngāue fakafaifekaú, pea (3) ‘i he‘etau faiako mei he peletifōmú. Ko e me‘a ‘oku tau ako hení ‘e tokoni‘i ai kitautolu ke tau fakahāhā ‘etau ‘ofa mo e hounga‘ia ki he‘etau Tamai fakahēvaní, ‘a ia ‘okú ne ako‘i kitautolu ke tau ma‘u ‘aonga ai.​—‘Ai. 48:17.

‘I HE‘ETAU MO‘UÍ TONU

4. (a) Ko e hā ‘e lava ke tau fai koe‘uhí ke ue‘i kitautolu ‘e he Folofola ‘a e ‘Otuá? (e) ‘Oku anga-fēfē ho‘o vahe‘i ‘a e taimi ke fai ai ho‘o lau Tohi Tapú?

4 Ke faka‘atā ‘a e Folofola ‘a e ‘Otuá ke ne ue‘i kitautolu, ‘oku fiema‘u ke tau lau ma‘u pē ia. ‘Oku totonu ke tau feinga ke lau ia ‘i he ‘aho kotoa pē. (Sios. 1:8) Ko e tokolahi taha ‘o kitautolú ‘oku femo‘uekina ‘aupito ‘etau mo‘uí, ka ‘oku ‘ikai totonu ke tau faka‘atā ha me‘a pē, ‘o kau ai hotau ngaahi fatongiá, ke ne ta‘ofi kitautolu mei hono lau ‘a e Tohi Tapú. (Lau ‘a e ‘Efesō 5:15, 16.) Te tau ma‘u nai ‘a e taimi pongipongia ‘i he pongipongí, lolotonga ‘a e ‘ahó ‘i he taimi ‘e ni‘ihi, pe ki mui ai ‘i he po‘ulí. ‘Oku tau loto-tatau mo e tokotaha-tohi-sāmé ‘a ia na‘á ne tohi: “He ‘ofa mo‘oni ē ko au ki ho‘o laó! ‘Oku ou fakalaulauloto ki ai ‘i he ‘ahó kotoa.”​—Saame 119:97.

5, 6. (a) Ko e hā ‘oku fiema‘u ai ke tau fakalaulaulotó? (e) ‘E lava fēfē ke ola lelei ‘etau fakalaulaulotó? (f) Kuo anga-fēfē hono tokoni‘i koe ‘e he lau Tohi Tapú mo e fakalaulaulotó?

5 Kae kehe, ‘oku ‘ikai ke fe‘unga pē hono lau ‘a e Tohi Tapú. ‘Oku fiema‘u ke tau fakalaulauloto, pe fakakaukau fakamātoato mo lahi fekau‘aki mo e me‘a kuo tau laú. (Saame 1:1-3) Ko e toki taimi pē ia te tau malava ai ke ngāue‘aki ‘i he‘etau mo‘uí ‘a e poto ‘oku ‘i he Tohi Tapú. Ko ia ai, pe ‘oku tau lau ‘a e Tohi Tapu kuo pulusí pe ‘i ha me‘angāue faka‘ilekitulōnika, ‘oku tau loto ke faka‘atā ‘a e Folofola ‘a e ‘Otuá ke ne liliu mo ue‘i kitautolu.

6 ‘E lava fēfē ke ola lelei ‘etau fakalaulaulotó? ‘I he‘etau lau ‘a e Tohi Tapú, ‘oku totonu ke tau ki‘i tu‘u ‘o ‘eke hifo kiate kitautolu: ‘Ko e hā ‘oku tala mai ‘e he me‘á ni kiate au fekau‘aki mo Sihová? ‘Oku anga-fēfē ‘eku mateuteu ke ngāue‘aki ‘i he‘eku mo‘uí ‘a e me‘a ‘oku ou laú? Ko e hā ‘a e ngaahi liliu ‘oku kei fiema‘u ke u faí?’ ‘I he‘etau fakalaulauloto ki he Folofola ‘a e ‘Otuá pea lotu fekau‘aki mo e me‘a ‘oku tau laú, te tau loto ai ke ngāue‘aki ia. ‘E lava leva ai ke tau hokosia ‘a e mālohi ‘o e Tohi Tapú ‘i he‘etau mo‘uí.​—2 Kol. 10:4, 5.

‘I HE NGĀUE FAKAFAIFEKAÚ

7. ‘E lava fēfē ke tau ngāuelelei‘aki ‘a e Folofola ‘a e ‘Otuá ‘i he‘etau ngāue fakafaifekaú?

7 ‘Oku mahu‘inga ke tau toutou ngāue‘aki ‘a e Folofola ‘a e ‘Otuá ‘i he‘etau malangá mo e faiakó. Na‘e pehē ‘e ha tokoua ‘e taha, “Kapau na‘á ke malanga fale ki he fale mo Sihova tonu, na‘á ke mei fai pē ‘e koe ‘a e leá pe te ke tuku ke ne lea?” ‘I he‘etau lau ki ha taha mei he Tohi Tapú, ‘oku tau tuku ai ke lea ‘a Sihova kiate ia. ‘Oku mālohi ange ha konga Tohi Tapu kuo filifili lelei ‘i ha me‘a pē te tau lea‘aki. (1 Tes. 2:13) ‘I ho‘o ‘i he ngāue fakafaifekaú, ‘okú ke feinga ke toutou lau ‘i he lahi taha ho‘o malavá mei he Tohi Tapú?

8. Ko e hā ‘oku fiema‘u ai ke tau fai ‘a e me‘a lahi ange ‘i hono lau pē ‘a e ngaahi konga Tohi Tapú ‘i he taimi ‘oku tau malanga aí?

8 Kae kehe, ‘oku ‘ikai ke fe‘unga ‘a hono lau pē ha veesi Tohi Tapu ki he fa‘ahinga ‘oku tau malanga ki aí. Ko e tokolahi taha ‘o e kakaí ‘oku ‘ikai ke nau mahino‘i ‘a e ‘uhinga ‘o e Tohi Tapú. Na‘e hoko eni ‘i he ‘uluaki senitulí, pea ‘oku kei hoko pē ia ‘i he ‘ahó ni. (Loma 10:2) ‘Oku ‘ikai totonu ke tau pehē pē ‘oku mahino‘i ‘e he tokotaha-‘apí ‘a e konga Tohi Tapu ‘oku tau laú. ‘E lava ke tau tokoni‘i ia ‘aki hono toe lau ‘a e ngaahi fo‘i leá pe fakakaukau tefitó mei he vēsí pea toki fakamatala‘i leva ‘a hono ‘uhingá. ‘I he founga ko ení, ‘e lava ke a‘u ai ‘a e Folofola ‘a e ‘Otuá ki he ‘atamai mo e loto ‘o e kakaí.​—Lau ‘a e Luke 24:32.

9. ‘E lava fēfē ke tau tokoni‘i ‘a e kakaí ke nau faka‘apa‘apa ki he Tohi Tapú ‘i he me‘a ‘oku tau lea‘aki ki mu‘a ke lau ha konga Tohi Tapú? ‘Omai ha fakatātā.

9 Ko e me‘a ‘oku tau lea‘aki ki mu‘a ke tau lau ha konga Tohi Tapú ‘e lava ke ne toe tokoni‘i ‘a e tokotaha-‘apí ke faka‘apa‘apa ki he Tohi Tapú. Ko e fakatātaá, te tau pehē nai, “Ta sio angé pe ko e hā ‘a e lau ‘a hota Tokotaha-Fakatupú fekau‘aki mo e kaveinga ko ení.” Pe kapau ‘oku tau talanoa mo ha taha mei ha puipuitu‘a ‘ikai ko ha Kalisitiane, ‘e lava ke tau pehē, “Ta sio angé ki he me‘a ‘oku tala mai ‘e he Ngaahi Tohi Mā‘oni‘oní.” Kapau ‘oku tau fetaulaki mo ha taha ‘oku ‘ikai ke hoha‘a fekau‘aki mo e lotú, ‘e lava ke tau ‘eke, “Kuó ke fanongo nai ‘i ha taimi ki he lea motu‘a ko ení?” Kapau ‘oku tau manatu‘i ko e tokotaha kotoa ‘oku ‘i ai hono puipuitu‘a mo ‘ene tui, te tau fai ‘a e me‘a kotoa ‘oku tau malavá ke ‘ai ke fakamānako ‘a ‘etau lea fakafe‘iloakí.​—1 Kol. 9:22, 23.

10. (a) Ko e hā na‘e hoko ki ha tokoua ‘e taha? (e) Kuo anga-fēfē ho‘o sio ki he mālohi ‘o e Folofola ‘a e ‘Otuá ‘i ho‘o ngāue fakafaifekaú?

10 Kuo ‘ilo‘i ‘e he tokolahi ko hono ngāue‘aki ‘a e Folofola ‘a e ‘Otuá ‘e lava ke ‘i ai ‘ene kaunga mālohi ki he kakai ‘oku tau malanga ki aí. Ko e fakatātaá, na‘e ‘a‘ahi ‘a e tokoua ‘e taha ki ha tangata‘eiki kuó ne lau ‘etau ‘ū makasiní ‘i he ngaahi ta‘u lahi. ‘I he ‘aho ‘e taha, na‘e fili ai ‘a e tokouá ke ne lau ha konga Tohi Tapu, kae ‘ikai ke ‘oange pē kiate ia ‘a e Taua Le‘o fakamuimui tahá. Na‘á ne lau ‘a e 2 Kolinitō 1:3, 4, ‘a ia ‘oku pehē ai: “[Ko e] Tamai ‘o e manava‘ofá pea mo e ‘Otua ‘o e fakafiemālie kotoa pē . . . ‘okú ne fakafiemālie‘i kitautolu ‘i he kotoa ‘o hotau ngaahi ‘ahi‘ahí.” Na‘e maongo lahi ‘a e ngaahi leá ni ki he tangata‘eikí ‘o ne kole ange ai ki he tokouá ke ne toe lau ‘a e ongo vēsí. Na‘e pehē leva ‘e he tangatá ko ia mo hono uaifí ‘okú na fiema‘u mo‘oni ha fakafiemālie. Koe‘uhi ko e konga Tohi Tapu ko ení, na‘á ne loto ai ke ‘ilo lahi ange fekau‘aki mo e Tohi Tapú. Ko hono ngāue‘aki ‘a e Folofola ‘a e ‘Otuá ‘i he‘etau ngāue fakafaifekaú ‘oku mālohi ‘aupito!​—Ngā. 19:20.

‘I HE FAIAKO MEI HE PELETIFŌMÚ

11. Ko e hā ‘a e fatongia ‘oku ma‘u ‘e he fanga tokoua ‘oku nau faiako mei he peletifōmú?

11 ‘Oku tau sai‘ia ‘i hono ma‘u ‘etau ngaahi fakatahá, ngaahi ‘asemipilií, mo e ngaahi fakataha-lahí. Ko e ‘uhinga tefito ‘oku tau ma‘u ai iá ke lotu kia Sihova. ‘Oku tau toe ma‘u ‘aonga foki mei he me‘a ‘oku tau akó. ‘I he ‘uhinga ko ení, ko e fanga tokoua ‘oku nau faiako mei he peletifōmú ‘oku nau ma‘u ha monū lahi mo ha fatongia mafatukituki. (Sēm. 3:1) Kuo pau ke nau fakapapau‘i ko ‘enau akonakí ‘oku fakatefito ‘i he Folofola ‘a e ‘Otuá. Kapau ‘okú ke ma‘u ‘a e monū ko ení, ‘e lava fēfē ke ke ngāue‘aki ‘a e mālohi ‘o e Tohi Tapú ke a‘u ai ki ho‘o kau fanongó?

12. ‘E lava fēfē ke fakapapau‘i ‘e ha tokotaha-malanga ‘oku fakatefito ‘ene malangá ‘i he Folofolá?

12 ‘Oku fiema‘u ke hoko ‘a e Folofolá ko e konga mahu‘inga taha ia ‘o ha malanga. (Sione 7:16) Ko ia tokanga ‘aupito ke ‘oua ‘e hoko ‘a e founga ‘o ho‘o fai ho‘o malangá mo e ngaahi hokosiá pe fakatātā ‘okú ke ngāue‘akí ‘o tohoaki‘i mai ai ‘a e tokanga lahi ange ia ‘i he Tohi Tapú. Pehē foki, manatu‘i ko e lau mei he Tohi Tapú ‘oku ‘ikai tatau ia mo e faiako mei he Tohi Tapú. Ko hono mo‘oní, kapau ‘okú ke lau ha ngaahi konga Tohi Tapu lahi, ko e tokolahi taha ‘o e kakaí he‘ikai te nau manatu‘i ia. Ko ia filifili fakalelei ‘a e ngaahi konga Tohi Tapu ‘okú ke loto ke ngāue‘akí. Pea vahe‘i ‘a e taimi ke lau, fakamatala‘i, fakatātaa‘i, pea ngāue‘aki lelei ia. (Nehe. 8:8) ‘I he fakatefito ha malanga ‘i he ‘autilainé, fakapapau‘i ke ke ako ‘a e ‘autilainé mo e ngaahi konga Tohi Tapu ‘oku ngāue‘aki aí. Feinga ke mahino‘i ‘a e anga ‘o e fekau‘aki ‘a e ‘autilainé mo e ngaahi konga Tohi Tapú. Pea ngāue‘aki ha ni‘ihi ‘o e ngaahi konga Tohi Tapu ko ení ke ako‘i‘aki ‘a e ngaahi poini ‘i he ‘autilainé. (‘E lava ke ke ma‘u ‘a e ngaahi fokotu‘u lelei ‘i he ako 21 ki he 23 ‘o e Ma‘u ‘Aonga mei he Ako Fakafaifekau Fakateokalatí.) Pea ko e me‘a ‘oku mahu‘inga tahá, kole kia Sihova ke ne tokoni‘i koe ke ke vahevahe atu ‘ene ngaahi fakakaukau mahu‘inga mei he Tohi Tapú.​—Lau ‘a e ‘Ēsela 7:10; Palōveepi 3:13, 14.

13. (a) Na‘e anga-fēfē ‘a e maongo ki ha tuofefine ‘e taha ha konga Tohi Tapu na‘á ne fanongo ai ‘i ha fakataha? (e) ‘Oku anga-fēfē ‘a e maongo kiate koe ‘a e founga ‘o hono ngāue‘aki ‘a e Tohi Tapú ‘i he‘etau ngaahi fakatahá?

13 ‘I he taimi na‘e kei si‘i ai ha tuofefine ‘i ‘Aositelēlia, na‘e hoko ha ngaahi me‘a fakamamahi lahi kiate ia, pea neongo na‘á ne hoko ki mui ‘o ‘ilo‘i ‘a Sihova, na‘e kei ‘ikai pē lava ke ne tui kakato na‘e ‘ofa‘i ia ‘e Sihova. Na‘e fanongo ‘a e tuofefiné ni ‘i ha fakataha ki ha konga Tohi Tapu ‘a ia na‘e maongo loloto kiate ia. Na‘á ne fakalaulauloto ki ai pea fai ha fekumi, ‘a ia na‘e taki ai ia ke ne lau ha toe ngaahi veesi kehe ‘i he Tohi Tapú. Na‘á ne hoko ai ‘o tuipau na‘e ‘ofa‘i ia ‘e Sihova. * (Sio ki he fakamatala ‘i lalo.) Kuó ke fanongo ‘i ha taimi ‘i ha konga Tohi Tapu ‘i ha fakataha, ‘asemipilī, pe fakataha-lahi na‘e maongo pehē kiate koe?​—Nehe. 8:12.

14. ‘E lava fēfē ke tau fakahāhā ‘oku tau fakamahu‘inga‘i mo ‘ofa ‘i he Folofola ‘a Sihová?

14 ‘Ikai ‘oku tau hounga‘ia ‘ia Sihova ‘i he‘ene Folofola kuo tohí, ‘a e Tohi Tapú? Na‘á ne tala‘ofa ‘e tolonga ia, pea na‘á ne fai ki he tala‘ofa ko iá. (1 Pita 1:24, 25) Ko ia ‘oku tau loto ke fakapapau‘i ‘oku tau lau ma‘u pē ‘a e Tohi Tapú, ngāue‘aki ia ‘i he‘etau mo‘uí, pea ngāue‘aki ia ke tokoni‘i ‘a e ni‘ihi kehé. ‘I he‘etau fai ení, ‘oku tau fakahaa‘i ai ‘oku tau ‘ofa mo‘oni mo hounga‘ia ‘i he koloa ko ení, pea ko e me‘a ‘oku mahu‘inga tahá, ko hono tokotaha Fa‘utohí, ‘a Sihova ko e ‘Otuá.

^ pal. 13 Sio ki he puha “ Ko ha Me‘a Mahu‘inga.”