Skip to content

Skip to table of contents

“Na‘e ‘Ikai Te U ‘Ilo Lahi Fekau‘aki mo e ‘Otuá”

“Na‘e ‘Ikai Te U ‘Ilo Lahi Fekau‘aki mo e ‘Otuá”

“Na‘e ‘Ikai Te U ‘Ilo Lahi Fekau‘aki mo e ‘Otuá”

“‘I HE ta‘u kuohilí, ne ‘a‘ahi mai ai ‘a e Kau Fakamo‘oni ‘a Sihová ‘o vahevahe kiate au ‘a e ongoongo fakaofo fekau‘aki mo e Pule‘anga ‘o e ‘Otuá. Ko ha Katolika au ‘o fe‘unga mo e ta‘u ‘e valu, ka na‘e ‘ikai te u ‘ilo lahi fekau‘aki mo e ‘Otuá. ‘I he fo‘i ta‘u pē ko eni ‘e tahá, kuó u ako ai ha me‘a lahi,” ko e tohi ia ‘a ha tangata ‘oku nofo ‘i Kerala, ‘Initia. “‘Oku ou fiefia ‘aupito ke ‘ilo‘i ko e Taua Le‘o ‘oku pulusi ia ‘i he lea ‘e 139 [146 he taimí ni],” ko ‘ene hokó atu ia. “‘Oku fakaofo ‘a e hoko ‘a e kakai ‘o e ngaahi kulupu lea kotoa pē ‘o ‘ilo‘i ‘a e pōpoaki ‘o fekau‘aki mo e ‘Otuá.”

Neongo ‘oku taukave‘i ‘e he kau filōsefa tokolahi ‘oku faingata‘a ke ‘ilo‘i ‘a e ‘Otuá, na‘e fakamahino‘i ‘e he ‘apositolo ko Paulá ‘oku malava eni. ‘I he‘ene lea ki ha kulupu ‘o e kau ‘Atenisí, ko e ni‘ihi ai na‘a nau lotu ‘i ha ‘ōlita na‘e fakatapui ki ha “‘Otua Te‘eki ‘Iloa,” na‘e pehē ‘e Paula: “Ko e me‘a ‘oku mou lotu ta‘e ‘ilo ki ai, ko eni ia ‘oku ou fakaha ni kiate kimoutolu. Ko e ‘Otua na‘a ne ngaohi ‘a e univesi, mo e me‘a kehekehe ‘oku ‘i ai, . . . ‘a ia ‘oku a‘ana ‘a e foaki mai kiate kitautolu fulipe ‘a e mo‘ui, mo e manava, mo e me‘a kotoa pe! Na‘a ne o‘i foki ‘a e ngaahi fa‘ahinga kakai ‘a ia ‘oku nau tupunga taha kotoa pe, ke nau nofo‘ia ‘a e funga kotoa ‘o mamani.”—Ngāue 17:​23-26.

Na‘e ekinaki ‘a Paula ki he‘ene kau fanongó ke nau kumi ke ‘ilo‘i ‘a e Tokotaha-Fakatupú, he “talā‘ehai ‘oku ne mama‘o mei hatau toko taha.” (Ngāue 17:27) ‘E fiefia ‘a e Kau Fakamo‘oni ‘a Sihová ke tokoni‘i koe ke ke hoko ‘o ‘ilo‘i ‘a e ‘Otua mo‘oní mo hono ngaahi ‘ulungaanga fakamānakó.