Ja jas wa xyala ja Biblia

¿Lek maʼ oj tajnukotik bʼa xiwelaʼik sbʼaj?

«JA BʼA JTYEMPOTIK JELNI JA MAʼ WA SKʼANA OJ YAWEKAN JA KUJLAYUBʼIK BʼA AVIÓN BʼA OJ SJIP SBʼAJE, KʼEʼEL SOK JUN LASO BʼA JUN CHAʼAN PATAKʼTON, WAJEL SOK JUN KAYUKO BʼA CASCADAʼIK SOK ATNEL SOKA TIBURONIK». (ELEL BʼA PERIÓDICO THE WILLOW GLEN RESIDENT).

JA KOMENTARYO it wa xchiktes ja jastal jel kʼajyele ja luʼumkʼinal skʼulajel ja tajneli. Ja jastal jel skʼanawe sjipjel sbʼaje bʼa chaʼan lek, ja kʼeʼel bʼa jun chaʼan patakʼton xiwela sbʼaj sok ja jujpel sok jun jasunuk bʼa nalan chaʼan bʼa wani xchiktes jaman lek ja jastal jel xyiʼaje gusto ja luʼumkʼinal ja bʼa tajnelik xiwelaʼik sbʼaji. Jastalni wa xyala ja rebista Time, ja tajnelik it jelni naʼubʼal sbʼaj pes jitsan kristyano wa skʼanawe skʼulajel jastik bʼa xiwela sbʼaj bʼa yabʼjel gustoʼil.

Ja tajnelik it cha ikʼubʼaljanyi tsatsal wokolik sbʼaja matik wa skʼulani. Kada kʼakʼu wani xyajbʼiye mas kristyanoʼik yuja wa x-jelxiye ja bʼa tajneliki. Ja bʼa 1997, ja bʼa hospitalik bʼa Estados Unidos och juʼun junuk 33% ja bʼa matik yajbʼel ay yuja tajnelik bʼa xiwelaʼik sbʼaji. Bʼa tuk tajnelik bʼa skʼulajel mastoni yiʼonejan wokol, jastalni wa xchiktes ja bʼa janekʼ chamelexa ja bʼa tuk tajnelik xiwelaʼik sbʼaji. Pe ja matik wa xtajniyeʼi wani snaʼawe ja janekʼto xiwela sbʼaji. Jastalni wa xyala jun ixuk wa xtajni sok jun tikʼe tajnel jel xiwela sbʼaj: «Tolabida tini ay bʼa jpensar ja chamelali». June maʼ jel chapan bʼa wa xtajni sok jun tikʼe tajnel wa xyala, «ta mi la yajbʼi, mini jel wanuka skʼujolajel».

Yajel tʼabʼan jkʼujoltik ja jas ilxita, ¿jastal oj kiltik ja snochumanotik Kristo ja tajnelik bʼa xiwelaʼik sbʼaj? ¿Jastik koltanel wa xyaʼakitik ja Biblia bʼa oj kiltik ta oj tajnukotik bʼa tajnelik xiwelaʼik sbʼaj? Bʼa oj katikyi sjakʼjel ja sjobʼjelik it, la jpaklaytik jastal wa xyila chaʼanyabʼal ja Dyos ja sakʼanili.

Ja jastal wa xyila ja Dyos ja sakʼanili

Ja Biblia wa sjeʼa ke tini bʼa Jyoba «wa xjak ja sakʼanili» (Salmo 36:9). Mini kechanta skʼulan ja kristyanoʼiki, cha skʼulan ja jastik wa xmakunikujtik bʼa yabʼjel stsamalil ja bʼa sakʼanili (Salmo 139:14; Hechos 14:16, 17; 17:24-28). Ja yuj, ayni sbʼej ja oj smajlay ke la jtalnaytik ja jastik yaʼunejkitiki. Ja leyik sok ja rasonik yayi ja chonabʼ Israel wa skoltayotik yabʼjel stojol sbʼaja iti.

Ja Ley bʼa Moisés wa skʼanayi kada jujune ja swinkil ja chonabʼi bʼa ayni jas a-skʼuluk bʼa stalnajel ja smoji. Ta mi jas skʼulan sok ay maʼ chami, yeʼni oj smulukan ja xchamelal ja kristyano jaw yuja mi jas skʼulan bʼa stalnajel ja sakʼanil ja smoji. Jun sjejel, ja swinkil ja naʼitsi tʼilani oj ya kʼeʼuk jun barandal ma jun yal pared ja bʼa sjoyanal ja yolom snaji. Pe ta mi skʼulan, ta ay maʼ mokʼi sok chami yeʼnani wa smulinkan (Deuteronomio 22:8). Ta jun toro junta chʼaykʼujol ay maʼ sluchu mini yeʼn smuluk ja maʼ sbʼaji. Pe ta ja yeʼn wa snaʼa ke ja chante xiwela sbʼaj sok alubʼal yabʼ a-stalnay, pe mi skʼulan, anto ta ay maʼ sluchu sok chami yeʼnani oj smulukan sok ojni cha miljuk ja yeʼni (Éxodo 21:28, 29). Yuja sakʼanil jel chaʼanyabʼal bʼa Jyoba, ja bʼa sLeyi wani sjeʼa janekʼto chaʼanyabʼal oj kiltik sok stalnajel ja sakʼanili.

Ja yaʼtijumik toj ja Dyos wani xyabʼye stojol ke ja rasonik jaw, cha wani xmakuni ja bʼa ekʼeleʼik xiwelaʼik sbʼaji. Jun loʼil bʼa Biblia wa xcholo ke ja David ajyiyuj ja kʼankʼunel bʼa «yujel ja jaʼ ja bʼa poso bʼa Belén», jun chonabʼ ke ja bʼa tyempo jaw yeʼn wa xyaʼawe mandar ja filisteoʼiki. Yajni oxwane ja bʼa soldadoʼik snaʼawe wa skʼana oj yuʼ jaʼ ja David, wajye ja bʼay ja skampamentoʼe ja filisteoʼik, yawe eluke jaʼ ja bʼa poso bʼa Belén sok yiʼaje ochyi ja David. ¿Jastal yabʼ ja yeʼn? Mini skʼana oj yuʼe, spekʼa ele sok yala: «Snajel jastal wa xyila ja Dyos ja jastiki, ¡ja keʼn nunka oj jkʼuluk ja it! ¿Jastal oj bʼobʼ kuʼ ja xchikʼele ja winike it, bʼa xiwela sbʼaj yawe ajyuk ja sakʼanile? Yujni xiwela sbʼaj yawe ajyuk ja sakʼanile yajni yiʼaje jani» (1 Crónicas 11:17-19). Bʼa David mini tʼun sbʼejuk ja xiwela sbʼaj oj ya ajyuk ja sakʼanil june bʼa kechanta oj staʼ ja jas wa skʼana.

Cha jachni skʼulan ja Jesús yajni aji och probar yuja Dyablo, bʼa a-sjip sbʼaj ja bʼa yolom ja templo kechanta yiljel ta oj koltajuk yuja anjeliki bʼa mi oj yajbʼuk. Ja Jesús sjakʼa: «Mok wa och probar ja Jyoba wa Dyosi» (Mateo 4:5-7). Ja David soka Jesús wani snaʼawe ke ja Dyos mi lek xyila ja xiwela sbʼaj oj yawe ajyuk ja sakʼanile yajni mey stʼilanil.

Ja bʼa sjejelik it ojni bʼobʼ jobʼ jbʼajtik: «¿Jasa oj ka tʼabʼan jkʼujoltik yajni oj jtsatik jun tajnel bʼa xiwela sbʼaj?» Anima ja tajnelik mas tikʼan wa xkʼulaxi bʼa lajansok mi xiwelaʼuk sbʼaj, bʼa wani xbʼobʼ xyiʼa och bʼa mas xiwela sbʼaj, ¿jastal oja naʼ bʼa man oja wayi stikʼanil?

¿Ay maʼ sbʼej ja xiwela sbʼaj oj wa ajyuk jawa sakʼanili?

Bʼa stajel ja sjakʼjeli, jelni tʼilan la jpensaraʼuktik lek sbʼaja tajnel oj jkʼuluktiki. Jun sjejel, oj bʼobʼ jobʼ jbʼajtik: «¿Jas accidente wa xbʼobʼ yijan ja tajnel it? ¿Ay maʼ kiʼoj ja chapjelal ma ja jastik wa xmakuni bʼa mi oj jyajbʼes jbʼaj? ¿Jastik wokolik oj yijanki ta mokʼyoni ma ta ti skʼulan payar ja jastik wa xmakuni bʼa mi jas oj ekʼ jbʼaj? ¿Kechanta maʼ tʼusan oj yajbʼukon ma jel oj jyajbʼukon juntiro asta oj chamkon?».

Ta jun snochuman Kristo gana wa skʼulan jun tajnel bʼa xiwela sbʼaj, ojni syajbʼes ja Jyoba sok mini oj kʼot jun lekil sjejel ja bʼa tuki (1 Timoteo 3:2, 8-10; 4:12; Tito 2:6-8). Ja yuj, yajni jun snochuman Kristo oj ya ekʼ gusto jutsʼin, tʼilani a-spensaraʼuk bʼa Jyoba sok ja bʼa janekʼto chaʼanyabʼal wa xyila ja sakʼanili.