1. ¿Jasa oj skoltayotik bʼa mi oj katikan yaʼteltajel ja Jyoba ama yuja wokolik?

 JA Biblia wa xyala ke ja bʼa tyempoʼik aytik sakʼani «jel wokol sok mi pasiluk oj kuchkujtik» (2 Tim. 3:1). Ja bʼa luʼumkʼinal it, spetsanil ja kristyanoʼik waneni stʼaspujel wokolik, pe ja yaʼtijumotik Dyos cha wantikni skʼulajel luchar ja kontra wala iljitik sok ja wa x-iji jpatiktiki. ¿Jasa oj skoltayotik bʼa mi oj katikan yaʼteltajel ja Jyoba ama yuja wokolik it? Jun jasunuk jel oj skoltayotik jani oj ka juljkʼujoltik ke ja Jyoba yeʼnani «ja sakʼan Dyosi» (Jer. 10:10; 2 Tim. 1:12).

2. ¿Jastal wa sjeʼa ja Jyoba ke yeʼnani ja sakʼan Dyosi?

² Ja Jyoba wani xyila spetsanil ja wokolik wa x-ekʼ jbʼajtiki sok tolabida wa skʼana oj skoltayotik (2 Crón. 16:9; Sal. 23:4). Yajel juljkʼujoltik ke sakʼani ay ja Dyosi, ojni skoltayotik bʼa oj kuchkujtik chikan jas wokol. Jachni ekʼ sbʼaj ja rey David. La kiltik.

3. ¿Jas kʼan yal ja David yajni yala: «¡Ja Jyoba sakʼan ay!»?

³ Ja David snaʼa sbʼaj ja Jyoba sok sjipa skʼujol. Skʼanayi ja skoltaneli yajni iji spatik yuja rey Saúl sok ja tuki (Sal. 18:6). Yajni ja David yila ke ja Jyoba sjakʼa ja yorasyoni sok koltaji, yala: «¡Ja Jyoba sakʼan ay!» (Sal. 18:46). Soka yaljelik jaw, mini kechanta yala ke sakʼan ay ja Dyosi. Jun libro bʼa spaklajel yala ke ja David wani sjipa skʼujol bʼa Jyoba ke yeʼnani «ja sakʼan Dyos bʼa tikʼanxta wa skoltay ja xchonabʼi». Ja David yila jastal koltaji yuja Jyoba ja bʼa sakʼanili, sok yuja jaw masto aji skʼuʼuk ke ja Jyoba sakʼan ay sok ajiyi ja ipal bʼa mi oj yakan yaʼteltajel sok stoyjel (Sal. 18:​28, 29, 49).

4. ¿Jastik slekilal wa x-ajyikujtik ta wa xkilatik ke ja Jyoba yeʼnani ja sakʼan Dyosi?

 ⁴ Ta wa xkʼuʼantik ke ja Jyoba yeʼnani ja sakʼan Dyosi, ojni skoltayotik bʼa gusto oj kaʼteltaytik. Oj yakitik ja kiptik bʼa oj kuchkujtik chikan jas wokol sok oj snikotik bʼa oj kaʼteltaytik ja janekʼ wa xbʼobʼkujtiki. Chomajkil, ojni ajyukotik puesto bʼa oj ajyukotik mojan soka yeʼni.

JA SAKʼAN DYOSI OJ YA KIPTIK

5. ¿Jasa oj skoltayotik bʼa oj jipjkʼujoltik ke ojni kuchkujtik ja wokoliki? (Filipenses 4:13).

⁵ Ojni kuchkujtik chikan jas wokol sea niwan maʼ chʼin ta wa xkatik juljkʼujoltik ke ja Jyoba sakʼan ay sok tey bʼa oj skoltayotik. Bʼa yeʼna, mini ay jun wokol bʼa mi oj bʼobʼ stojbʼes. Yeʼnani ja Maʼ kechan jel ja yipi sok ojni bʼobʼ yakitik ja ipal bʼa oj kuchkujtik chikan jasa (kʼuman ja Filipenses 4:13). Ja yujil, ayni kiʼojtik jitsan rason bʼa oj jipjkʼujoltik ke ojni kuchkujtik ja pruebaʼiki. Yajni wa xkilatik ke ja Jyoba wa skoltayotik soka wokolik mas chʼiniki cha wani xya jkʼuʼuktik ke ojni skoltayotik soka bʼa mas niwani.

6. ¿Jastik ekʼ sbʼaj ja David bʼa aji tsatsbʼuk ja skʼuʼajel yiʼoj bʼa Jyoba?

⁶ La kiltik ja chabʼ jasunuk ekʼ sbʼaj ja David sok bʼa koltajiyuj oj sjip skʼujol mas bʼa Jyoba. Yajni junto kerem sok talna chej, jun choj jak yiʼ june ja bʼa yal xchejik ja stati, sok pilan ekʼele cha jachni skʼulan jun oso. Bʼa xchabʼil ekʼele, ja David mini tʼun xiw yiʼaj spatik sok skoltay ja yal chejiki. Wani snaʼa ke yeʼnani ja Jyoba ja maʼ ajiyi ja ipal bʼa oj skʼuluk sok ja yuj mini sleʼa modo bʼa yeʼn oj toyjuk (1 Sam. 17:​34-37). Ja David mini chʼay skʼujol ja ekʼeleʼik jaw. Spensaraʼan sbʼaja jawi sok jachuk skʼuʼan lek ke ojtoni koltajuk mas tsaʼan yuja Dyosi.

7. ¿Bʼa jasa waj skʼujol ja David, sok jas yuj ja jaw koltaji bʼa tiroʼani soka Goliat?

⁷ Yajni ja David bʼa bʼobʼta junto kerem waj ja bʼa wa x-jijliye ja soldadoʼik bʼa Israel. Yila ke soldadoʼiki waneni xiwel yujni jun chaʼan filisteo sbʼiʼil Goliat wan yaljel: «¡Ja wego wa stselay ja soldadoʼik bʼa Israel!» (1 Sam. 17:​10, 11). Ja soldadoʼik xiwye yujni jaʼ waj skʼujole ja sniwanil ja Goliat sok ja bʼa jas yala (1 Sam. 17:​24, 25). Pe ja David mini jach yila. Yila ke ja jastik yala ja Goliat jani wan stselajel ja «soldadoʼik ja Dyos sakʼani», sok mini jaʼukta ja soldadoʼik bʼa Israel (1 Sam. 17:26). Ja yeʼn waj skʼujol bʼa Jyoba. Sjipa skʼujol ke ja Dyos maʼ koltubʼalyuj ja bʼa yal xchejik ja stati cha ojni koltajuk ja bʼa ekʼele it. Soka skoltanel ja Jyoba, tiroʼani soka Goliat, sok jastalni wa xnaʼatik, ¡skʼulan ganar ja filisteo! (1 Sam. 17:​45-51).

8. ¿Jasa oj skoltayotik bʼa oj katik yijbʼuk ja sjipjel jkʼujoltik bʼa Jyoba ja bʼa ekʼeleʼik jel wokoli? (Cha kʼela ja poto).

⁸ Jastalni ja David, ojni bʼobʼ kuchkujtik ja pruebaʼik ta wa xkatik juljkʼujoltik ke ja sakʼani Dyosi puesto ay bʼa oj skoltayotik (Sal. 118:6). Ojni bʼobʼ katik yijbʼuk ja sjipjel jkʼujoltik ta wa xpensarantik ja jas skʼulunej ja bʼa tyempo ekʼta. Jun sjejel, kʼuman ja loʼilik bʼa Biblia bʼa oj ya juluka kʼujol jastal ja Jyoba skoltay ja yaʼtijumiki (Is. 37:​17, 33-37). Chomajkil, paklay ja impormasyon ayxa elel ja bʼa jw.org bʼa wa xchiktes jastal ja Jyoba skoltunej ja hermanoʼik ja bʼa jtyempotiki. Sok ajuluka kʼujol ja ekʼeleʼik wilunej bʼa skoltuneja ja Jyoba ja bʼa wa sakʼanili. Mok chamuka kʼujol ta mi xjula kʼujol jun experiencia jel cham yiljel jastal smiljel jun oso ma jun choj. Ja mas tʼilani jani ke ja Jyoba skʼulunej jitsan jastik ja bʼa wa sakʼanili.  Jun sjejel, slokuneja bʼa oja wamigoʼuk (Juan 6:44). Sok stsʼakatal yuja skoltaneli tito aya ja bʼa smeranili. ¿Jastal lek mixa kʼanayi ke a-skoltaya bʼa oj juluka kʼujol ja ekʼeleʼik sjakʼunej jawa worasyonik, ja ekʼeleʼik bʼa skoltuneja yajni mas wa xmakuniwuj ma ja yajni ti ajyela mok ja bʼa ekʼeleʼik jel wokoli? Ta waxa pensaraʼan ja jas skʼulunejawi ja Jyoba, ojni ya kʼuʼuk lek ke tolabida oj skoltaya.

9. ¿Jastal oj kiltik ja wokoliki? (Proverbios 27:11).

⁹ Snajel ke ja Jyoba yeʼnani ja sakʼan Dyosi, ojni skoltayotik bʼa oj kiltik bʼa jun modo stojol ja wokoliki. Ja wokoliki tini chʼikan bʼa jun niwan kʼumal ajyiyujile ja Jyoba sok ja Satanás. Ja Dyablo wa xyala ke yajni wa x-ekʼ jbʼajtik tsatsal wokolik, ojni katikan ja Jyoba (Job 1:​10, 11; kʼuman ja Proverbios 27:11). Ja yuj, ta toj wala ajyitik, wani xjeʼatik ke wa xyajtaytik ja Jyoba sok jaxa Satanás juni leʼa abʼal. ¿Jaxa ta kontra wa xyilawa ja gobyerno, ma wana yijel wokol yuja takʼin, mi la maklaji ja bʼa xcholjeli ma wan ekʼelabʼaj pilan wokol? Ta jachuk, ajuluka kʼujol ke ja jas wan ekʼelabʼaji ojni yakan bʼa oj wa gustoʼaxuk ja Jyoba. Mokni chʼayuka kʼujol ke ja yeʼn mi oj yakan ke oj ekʼxuk mas jun prueba bʼa mixa oj kuchukawuj (1 Cor. 10:13). Ojni yawi ja ipal bʼa oj kuchukawuj.

JA SAKʼAN DYOSI OJ YA JTSʼAKOLTIK

10. ¿Jasa oj skʼuluk ja sakʼan Dyos sbʼaja matik wa x-aʼteltajiyuji?

¹⁰ Ja Jyoba wa xyayi stsʼakol ja matik wa x-aʼteltajiyuji (Heb. 11:6). Ja bʼa jtyempotik wa xyakitik lamanil sok gustoʼil, sok jaxa bʼa tyempo jakumi, jun sakʼanil bʼa tolabida. Wani xkʼuʼantik lek ke wa skʼana oj ya jtsʼakoltik sok bʼa cha ayni yiʼoj ja ipal bʼa oj skʼuluk. Ja skʼuʼajel jaw wa snikawotik bʼa oj kaʼteltaytik ja janekʼ oj bʼobʼkujtiki, jastalni skʼulane ja yaʼtijumik toj ja bʼa najate. La kiltik ja sjejel bʼa Timoteo (Heb. 6:​10-12).

11. ¿Jasa nikjiyuj ja Timoteo bʼa oj aʼtijuk tsats ja bʼa kongregasyoni? (1 Timoteo 4:10).

 ¹¹ (Kʼuman ja 1 Timoteo 4:10). Ja Timoteo ti waj skʼujol ja smajlajel yiʼoj ja bʼa sakʼan Dyosi. Skʼuʼan lek ke ojni ajukyi stsʼakol. Ja yuj, jelni tsats aʼtiji bʼa Jyoba sok sbʼaja tuki. ¿Jasa skʼulan? Ja jekabʼanum Pablo stsatsankʼujolan bʼa oj kʼot jun lekil jeʼuman sok orador, sok oj yayi jun lekil sjejel ja keremtik akʼixuk sok ja matik ayxa skʼujoleʼi. Ajiniyi cholalik mi pasiluk, jastal yajelyi tsatsal rasonik ja matik wa xmakuniyuji pe sok yajalkʼujol (1 Tim. 4:​11-16; 2 Tim. 4:​1-5). Ja Timoteo skʼuʼani lek ke ojni ajukyi stsʼakol yuja Jyoba ama mi maʼ skisa ma mi chaʼanyabʼal x-ilji ja yaʼteli (Rom. 2:​6, 7).

12. ¿Jasa oj nikjuke ja ansyanoʼik bʼa oj aʼtijuke tsats? (Cha kʼela ja poto).

¹² Jastalni ja Timoteo, ja ansyanoʼik wani xbʼobʼ skʼuʼuke ke ja Jyoba wani skisa sok chaʼanyabʼal wa xyila ja lekil yaʼteleʼi. Mini kechanta wa stalnaye ja kongregasyoni, wani sjeʼawe sok wa xcholowe, jitsan ja bʼa ansyanoʼik waneni koltanel ja bʼa proyectoʼik bʼa yajel kʼe naʼitsik sok ja bʼa aʼtelik bʼa koltanel yajni wa x-ekʼ jun desgrasyaʼi. Jaxa tuk waneni koltanel ja bʼa Tsomeʼik wa skoltay ja kermanotik aye bʼa hospital sok ja Tsomeʼik Ulatanum sbʼaja matik ochele iljeli. Ja ansyanoʼiki wani snaʼawe ke ja kongregasyon yeʼnani sbʼaj ja Jyoba sok mi bʼa jun kristyanoʼuk. Ja yuj, wani skʼulane sok spetsanil skʼujole ja yaʼteleʼi sok wani skʼuʼane lek ke ajuk stsʼakole yuja Dyosi (Col. 3:​23, 24).

13. ¿Jastal wa xyabʼ ja Jyoba yajni wa xyila ja janekʼto wa xkʼujolantik ja bʼa yaʼteltajeli?

¹³ Anima mi jpetsaniluktik wa xbʼobʼ ochkotik ansyanoʼik, pe jpetsaniltik ayni jas wa xbʼobʼ katikyi ja Jyoba. Ja yeʼn chaʼanyabʼalni wa xyila ja janekʼto wa xkʼujolantik bʼa yajelyi ja jas mas lek bʼa keʼntik. Jun sjejel, jelni chaʼanyabʼal xyila ja donasyonik waxa waʼa ja bʼa obra mundial, ama  mi jel jitsanuk. Ja yeʼn jel xgustoʼaxi yajni wa xyila waxa kʼujolan sjachjel jawa kʼabʼi bʼa yajel juna komentario ama wana xiwel. Sok jel xgustoʼaxi yajni ay maʼ waxa waʼa perdon bʼa syajbʼesa. Asta ja yajni waxa wabʼ ke lajansok mixa xbʼobʼa kʼuluk mas bʼa Jyoba, ajuluka kʼujol ke jelni chaʼanyabʼal xyila ja jas wanto xbʼobʼa kʼuluki. Ja yeʼn wani syajtaya sok ojni yawi atsʼakol yuja jawi (Luc. 21:​1-4).

LA AJYUKOTIK MOJAN SOKA SAKʼAN DYOSI

14. ¿Jas yuj wa xkalatik ke ja oj ajyukotik mojan soka Jyoba wa skoltayotik bʼa toj oj ajyukotiksok? (Cha kʼela ja poto).

¹⁴ Ta bʼa keʼntik meran sakʼan ay ja Jyoba, masni pasil oj kabʼtik oj ajyukotik toj soka yeʼni. Jani jaw ja jas ekʼ sbʼaj ja José, mini skʼana oj koʼuk bʼa jun mulal. Bʼa yeʼna sakʼan ay lek ja Dyosi sok mini skʼana oj ya tristeʼaxuk (Gén. 39:9). Bʼa oj kʼotuk jastal jaw ja Jyoba bʼa keʼntik, tʼilani oj piltik tyempo bʼa oj katikyi orasyon sok skʼulajel estudiar ja Yabʼali. Jachuk oj tsatsbʼuk mas ja jastal wa xkila jbʼajtiksoki. Ta tsats ay ja jastal wa xkila jbʼajtik soka Jyoba jastalni ja José, mini oj kʼantik ay jas oj kʼuluktik ja bʼa luʼumkʼinali bʼa oj ya tristeʼaxuk (Sant. 4:8).

15. ¿Jasa wa sjeʼakitik ja sjejel mi lekuk yaʼawe ja israʼelenyoʼik ja yajni ti ajyiye ja bʼa desierto? (Hebreos 3:12).

¹⁵ Ja matik wa xchʼay skʼujole bʼa Jyoba, ja sakʼan Dyosi, jelni pasil oj jitsuke soka yeʼni. La jpensaraʼuktik ja jas ekʼ sbʼaje ja israʼelenyoʼik ja yajni ti ajyiye ja bʼa desierto. Wani snaʼawe ke sakʼan ja Jyoba, pe kʼe skʼuluke dudar ta oj ajukyile ja jas wa xmakuniyujileʼi. Asta sjobʼo sbʼaje: «¿Ti maʼ ay jmoktik ja Jyoba ma mi teyuka?» (Éx. 17:​2, 7). Tsaʼan, skʼokoweyi ja smandari. Mini xkʼanatik oj nochtik ja sjejel mi lekuk yaʼaweʼi (kʼuman ja Hebreos 3:12).

16. ¿Jasa oj bʼobʼ ya och probar ja skʼuʼajel kiʼojtiki?

¹⁶ Ja bʼa luʼumkʼinal it wani xya wokolanukotik bʼa oj ajyukotik toj soka Jyoba. Jitsan kristyano wa xyalawe ke mi sakʼanuk  ja Dyosi, sok ay ekʼele lajansok jel lek xwajyujile ja bʼa sakʼanile ja matik mi skʼulane ja jas wa skʼana. Spetsanil ja jastik it ojni bʼobʼ ya och probar ja skʼuʼajel kiʼojtiki. Anima mi oj katikan skʼuʼajel ke sakʼan ay ja Dyosi, pe bʼobʼta oj kʼultik dudar ta oj skoltayotik. Jachtikni ekʼ sbʼaj ja tsʼijbʼanum bʼa Salmo 73. Kʼot yil ke ja matik mi skʼuʼane ja sleyik ja Dyosi jelni wane yabʼjel stsamalil ja sakʼanileʼi. Yuja jaw, aji sjobʼ sbʼaj ta tʼilanto ma mixa tʼilanuk yaʼteltajel ja Jyoba (Sal. 73:​11-13).

17. ¿Jasa oj skoltayotik bʼa toj ajyukotik soka Jyoba?

¹⁷ ¿Jasa koltajiyuj ja salmista bʼa stukbʼesel ja jastal wa spensarani? Jani spensaraʼan ja jas ojto ekʼ sbʼaj ja matik wa xchʼay skʼujole bʼa Jyoba (Sal. 73:​18, 19, 27). Chomajkil, spensaraʼan ja bʼa slekilal wa xyiʼajan ja yaʼteltajel ja yeʼni (Sal. 73:24). Ja keʼntiki cha ojni bʼobʼ jpensaraʼuktik ja jitsan slekilalik yaʼunejkitik ja Jyoba sok yajel slaj sbʼaj soka jsakʼaniltik oj ajyukujtik lek mi xkaʼteltaytiki. Skʼulajel ja it oj skoltayotik bʼa oj ajyukotik toj soka Jyoba sok oj kaltik junxta jastal yala ja salmista: «Pe bʼa keʼna, mojxel soka Dyosi jelni lek» (Sal. 73:28).

18. ¿Jas yuj wa xjipa lek jkʼujoltik ja bʼa tyempo jakumi?

¹⁸ Ojni kuchkujtik chikan jas wokol oj ekʼ jbʼajtik ja bʼa tsaʼanikxta kʼakʼujik it, pes yujni kʼotelotik «smoso ja meran sakʼan Dyosi» (1 Tes. 1:9). Ja yeʼn sakʼani meran bʼa wa xcham skʼujol bʼa keʼntik sok tolabida ti oj ajyuk bʼa oj skoltayotik. Jachni skʼulan soka yaʼtijumik ja bʼa tyempo najate sok jachni oj skʼuluk ja bʼa jtyempotiki. Tʼusanxta skʼana oj kʼeʼuk ja niwan wokoli, pe mini jtuchʼil aytik (Is. 41:10). «Ja yuj wani xbʼobʼ kaltik sok spetsanil jkʼujoltik: ‹Ja Jyoba yeʼnani ja jkoltanumi. Mini oj xiwkon›» (Heb. 13:​5, 6).