1. ¿Jastal wa xyila ja Jyoba ja yaʼtijumiki?

 JA JYOBA altanto ay bʼa yibʼanal ja jas wa x-ekʼ jbʼajtiki. Wani snaʼa lek ja gustoʼil kiʼojtik sok ja jchamkʼujoltiki (Sal. 37:18). Yajni wa xyila wa xkʼulantik ja janekʼ wa xbʼobʼkujtik bʼa yaʼteltajel man ja bʼa ekʼeleʼik bʼa wokoli, jelni xgustoʼaxi yuj keʼntik. Pe mini kechanuk; wani skʼana oj skoltayotik sok oj ya kulan jkʼujoltik.

2. ¿Jasa wa skʼulanyi ja Jyoba ja matik jel yajbʼel ay ja skʼujoli, sok jasa tʼilan oj kʼuluktik bʼa oj katik el slekilal ja stalnaneli?

² Stajel tiʼal «ja matik jel yabʼjel ay ja skʼujoli», ja Salmo 147:3 wa xyala ke ja Jyoba «wa spotso ja syajbʼeliki». Ja teksto it wa xchiktes jastal wa stalnay ja Jyoba ja matik yajbʼel ay ja bʼa jastal ay xyabʼi. ¿Jasa tʼilan oj kʼuluktik bʼa oj katik el slekilal ja stalnaneli? La kiltik jun sjejel. Yajni ay maʼ yajbʼel ay wani xbʼobʼ waj bʼa loktor. Pe bʼa oj tojbʼuk, tʼilani oj skʼuʼuk yibʼanal ja tojelalik oj ajukyiʼi. Ja bʼa artikulo it, oj kiltik ja jas wa xyala ja Jyoba ja bʼa Yabʼali sbʼaja matik yajbʼel ay ja bʼa jastal ay xyabʼi sok oj kiltik jastal oj katik makunuk ja tsamal srasoniki.

JA JYOBA WA XYA JKʼUʼUKTIK KE JELNI LA MAKUNITIK

3. ¿Jas yuj jujuntik kristyanoʼik wa xyabʼye ke mi xmakuniye?

³ Tristeni yabʼjel, pe tini aytik bʼa jun luʼumkʼinal bʼa meyuk ja yajtaneli. Jitsan kristyanoʼik mi lek xyilawe ja tuki sok wa xyawe yabʼ ke mi xmakuniye. Jun hermana sbʼiʼil Helen a wa xcholo: «Ti kʼiyon bʼa jun pamilya bʼa meyuk ja  yajtaneli. Ja jtati jel xmakʼwani sok tikʼanxta wa xyalakabʼtikon ke mini tʼun la makunitikon». ¿Ay maʼ bʼa jach ekʼelabʼaj? Bʼobʼta mi lek la ilji, jela kʼenaji ma wa x-aji wabʼ mixa bʼajin ay maʼ oj skʼana. Ta jachuk, bʼobʼta jelni wokol xa wabʼ skʼuʼajel ta ay maʼ meran wa skʼanawa.

4. ¿Jasa wa xya jkʼuʼuktik ja Jyoba ja bʼa Salmo 34:18?

⁴ Ama ja tuk kristyanoʼik mi lek yilunejuka, wani xbʼobʼa kʼuʼuk ke ja Jyoba wa skʼanawa sok chaʼanyabʼal wa xyilawa. Ja yeʼn «mojan ay soka matik jel yabʼjel ay ja skʼujoli» (kʼuman ja Salmo 34:18). Ta kʼotela june «ja matik elel sgana», ajuluka kʼujol ke ja Jyoba ay jas lek yila ja bʼa wa kʼujoli sok skʼana ke oj kʼotan june ja bʼa yaʼtijumiki (Juan 6:44). Sok tolabida ti oj ajyuk tiw bʼa oj skoltaya yujni jel skʼanawa.

5. ¿Jasa wa xnebʼatik sbʼaja Jesús ja bʼa modo jastal yila ja kristyanoʼik bʼa mi lek x-iljiye yuja tuki?

⁵ Ja sjejel bʼa Jesús wa skoltayotik bʼa oj kabʼtik lek stojol ja jastal wa xyabʼ ja Jyoba. Yajni ti ajyi ja bʼa Luʼumi, ja Jesús jani waj skʼujol ja kristyanoʼik bʼa wane yijel wokol yuja mi lek x-iljiye yuja tuki sok snaʼa syajale (Mat. 9:​9-12). Yajni jun ixuk bʼa ayiʼoj jun tsatsal chamel syama ja skʼuʼi bʼa wani skʼana oj tojbʼuk, stsatsankʼujolan sok skʼulan felicitar yuja skʼuʼajel yiʼoji (Mar. 5:​25-34). Ja Jesús sjeʼa jaman lek ja jastal kʼotel ja sTati (Juan 14:9). Ja yujil, wani xbʼobʼa kʼuʼuk ke ja Jyoba chaʼanyabʼal wa xyilawa sok jani wa xwaj skʼujol ja lekil modoʼalika wiʼoji, jastal ja skʼuʼajel sok ja yajtanela wiʼoj bʼa yena.

6. ¿Jasa oj kʼuluktik ta wa xkabʼtik mi la makunitik?

⁶ ¿Jas oja kʼuluk ta mixa waʼakan spensarajel ke mi la makuni? Kʼuman tekstoʼik bʼa Biblia bʼa wa xchiktesawi ke ja Jyoba chaʼanyabʼal wa xyilawa sok pensaraʼan  sbʼaja jawi (Sal. 94:19). b Ta mixa taʼa juna kʼelsat ma mixa xbʼobʼa kʼuluk mas jastal ja tuki, moka kʼulukabʼaj desanimar sok mok wajuka kʼujol ja jas mixa xbʼobʼa kʼuluki. Ja Jyoba wani xyabʼ stojol sok mi smajlay oja wayi mas ja bʼa jas mixa xbʼobʼa kʼuluki (Sal. 103:​13, 14). Ta ay jas mi lek kʼulubʼalawi ma ixtalanubʼala, moka mulukabʼaj yuja jas kʼulajiwiʼi. Mini weʼnuka muluk sok mini jasa kʼulan bʼa waxa bʼajin. Ajuluka kʼujol ke ja Jyoba ojni ya stup ja matik wa skʼulane jastik mi lekuk, sok mini jaʼuk ja maʼ kʼulubʼalyiʼi (1 Ped. 3:12). Ja Sandra, bʼa ay jas mi lek kʼulajiyi man yal xchʼinil, wa xyala: «Tikʼanxta wa xkʼanayi ja Jyoba ke a-skoltayon yiljel ja lekil modoʼalik wa xyila bʼa keʼni».

7. ¿Jastal oj katik makunuk ja jas ekʼel jbʼajtik bʼa yaʼteltajel ja Jyoba?

⁷ Ama ay ekʼele wokol waxa wabʼ skʼuʼajel, ja Jyoba ojni bʼobʼ ya makunan bʼa oja koltay ja tuki. Yaʼunejawi ja chaʼan cholal bʼa oja koltay ja bʼa xcholjeli (1 Cor. 3:9). Bʼobʼta yuja jas ekʼelabʼaji ja wego maxani waxa wabʼ stojol ja bʼa jastal ay xyabʼye ja tuk kristyanoʼiki. Jelni jas bʼa lek wa xbʼobʼa kʼulyile. Ja Helen, bʼa tax tiʼal ja bʼa parrapo 3, kʼotni koltajuk sok ja wego maxani wa xyabʼ chapan ay bʼa skoltajel ja tuki. Ja yeʼn wa xyala: «Ja bʼajtanto wa xkabʼ ke mila makuniyon, pe ja Jyoba yaʼunej kabʼ ke wala kʼanjiyon sok wala makuniyon». Ja Helen kʼotelxa precursora regular sok jel gusto ay xyabʼi.

JA JYOBA WA SKʼANA KE OJ KʼULTIK ASEPTAR JA SPERDONI

8. ¿Jasa wa xya jkʼuʼuktik ja Jyoba ja bʼa Isaías 1:18?

⁸ Jujuntik ja yaʼtijumik ja Jyoba jeltoni tuk ay xyabʼye yuja mulalik skʼulunejeʼi, sea bʼajtanto ma tsaʼan yajni yiʼajeta jaʼi. Pe mokni chʼay jkʼujoltik ke ja Jyoba yaʼa ja koltaneli yuja jel syajtayotiki. Ja yuj, wani xbʼobʼ jkʼuʼuktik ke ja yeʼn wani skʼana ke oj kʼuluktik aseptar ja majtanal yaʼakitiki. Ja Jyoba wa xyalakabʼtik: «Laʼik sok la jtojbʼestik ja jas ekʼel bʼa keʼntik». c Sok wani xya jkʼuʼuktik ke yajni jkʼulantikta ja jaw, ojni ya perdon yibʼanal ja jmultiki (kʼuman ja Isaías 1:18). Jelni xkaʼatik tsʼakatal yuja kala Tatik jel xyajtani wa xchʼay skʼujol ja jastik mi lek wa xkʼulantiki pe mini xchʼay skʼujol ja jastik lek wa xkʼulantiki (Sal. 103:​9, 12; Heb. 6:10).

9. ¿Jas yuj jel lek jani oj waj jkʼujoltik ja jas oj kʼuluktik ja wego sok ja bʼa tyempo jakumi, sok mi jaʼuk ja jas ekʼeli?

⁹ ¿Jasa oj skoltaya ta wanto syajbʼesa yuja jastik mi lek akʼuluneji? Leʼa modo jaʼ oj wajuka kʼujol ja jas oja kʼuluk ja wego sok ja bʼa tyempo jakumi. Pensaraʼan ja sjejel ja bʼa jekabʼanum Pablo. Ja yeʼn wantoni xyajbʼesji yuja yiʼaj spatik ja snochumanik Kristo, pe wani snaʼa ke ajita perdon yuja Jyoba (1 Tim. 1:​12-15). Ja yuj, mini waj skʼujol ja bʼa mulalik skʼuluneji, jastalni cha mi waj skʼujol ja jastik lajxelyuj jastal judío (Filip. 3:​4-8, 13-15). Jaʼuktoma, gusto lek xcholo sok jani waj skʼujol ja bʼa tyempo jakumi. Junxta jastal ja Pablo, mini xbʼobʼa tukbʼes ja jas ekʼeli. Pe ojni bʼobʼ wajuka kʼujol bʼa stoyjel ja Jyoba ja bʼa jastal wala tax ja wego sok ja bʼa tsamal smajlajel ke yaʼunejawiʼi.

10. ¿Jas oj kʼukuktik ta jyajbʼestik tuk kristyanoʼik?

¹⁰ Bʼobʼta tukni waxa wabʼ ta ja jastik mi lek akʼulani syajbʼes tuk kristyanoʼik. ¿Jas oja kʼuluk? Kʼana perdon sok kʼulan ja janekʼ  oj bʼobʼukawuj bʼa oja tojbʼes ja jasa kʼuluneji (2 Cor. 7:11). Kʼanayi ja Jyoba ke a-skoltay ja matik yiʼunej wokol yuja jastik akʼuluneji. Ja yeʼn ojni bʼobʼ skoltaya ja weʼn sok ja yeʼnleʼi bʼa mi oj eluka ganaʼex sok bʼa oj cha ajyukawujilex ja lamanili.

11. ¿Jasa wa xnebʼatik ja bʼa sjejel bʼa Jonás? (Kʼela ja dibujo).

¹¹ Nebʼa ja jas mi lek akʼulan sok aʼakan ke ja Jyoba aya makunanan jastalni lek xyila ja yeʼni. Ajuluka kʼujol ja aluman Jonás. Jaʼuktoma oj wajuk ja bʼa Nínive jastalni aljiyabʼ yuja Dyosi, ja Jonás pilani bʼa waji. Ja Jyoba stojo sok jaxa alumani snebʼa ja jas skʼulani (Jon. 1:​1-4, 15-17; 2:​7-10). Ja Jyoba mini yaʼakan yajel makunuk ja Jonás, cha yaʼakan pilan ekʼele bʼa oj wajuk ja bʼa Nínive, sok ja ekʼele it ja Jonás wegoxtani skʼuʼan. Ama jel snaʼa malaya yuja jas skʼulani, ja Jonás skʼanani oj skul aseptar ja yajkʼachil cholal jaw ajiyi yuja Jyoba (Jon. 3:​1-3).

JA JYOBA WA XYAʼA KULAN JKʼUJOLTIK SOKA YIPI

12. ¿Jastal wa xyakitik lamanil ja Jyoba yajni wa xkiʼajtik wokol yuj jun desgrasya ma yuj jun jasunuk mi xchʼay jkʼujoltik? (Filipenses 4:​6, 7).

¹² Yajni wa xkiʼajtik wokol yuj jun desgrasya ma yuj jun jasunuk mi xchʼay jkʼujoltik, ja Jyoba wani xya makunuk ja yipi bʼa oj ya kulan jkʼujoltik. Jani jaw ja jas stʼaspune ja Ron sok ja Carol yajni ja skereme bʼa ayiʼoj 39 jabʼil smila sbʼaj. Ja yeʼnle wa xcholowe: «Mini jaʼuk ja sbʼajtanil ekʼele ja wa xtʼaspuntikon ja jasunuk it jel wokoli, pe jani it ja mas jel wokol waji. Bʼa jitsan akwal mini xbʼobʼ waykotikon, wa xkatikonyi orasyon ja Jyoba sok wani xkabʼtikon ja lamanil wa staʼa tiʼal ja bʼa Filipenses 4:​6, 7» (kʼuman). Ta wana stʼaspujel jun tsatsal prueba sok waxa wabʼ jel yajbʼel ay jawa kʼujoli, alayabʼ ja Jyoba ja bʼa jastal aya xa wabʼi. Ojni bʼobʼ loʼilan soka yeʼn bʼa jitsan ekʼele sok ja bʼa janekʼ tyempo waxa kʼana (Sal. 86:3; 88:1). Mok axwan bʼa skʼanjelyi ja yipi. Kʼuʼan lek ke ojni smaklay jawa worasyoniki (Luc. 11:​9-13).

13. ¿Jastal oj skoltayotik ja yip ja Dyosi bʼa mi oj katikan yaʼteltajel toj lek? (Efesios 3:16).

¹³ ¿Ay maʼ bʼa atʼaspunej jun tsatsal prueba sok ja wego waxa wabʼ mixa ayuka wip? Ja yip ja Dyosi ojni yawi ja ipal wa xmakuniwuj bʼa mi oja wakan yaʼteltajel toj lek (kʼuman ja Efesios 3:16). La kiltik ja yexperiensya jun hermana sbʼiʼil Flora. Ja yeʼn soka statami wajye misioneroʼik, pe ja statami koʼ mulal sok pilan ixuk sok skʼutsuwe ja snupaneleʼi. Ja Flora wa xcholo: «Yuja xchʼaykʼujolanoni jelni yijanki wokol bʼa mini xbʼobʼ ya jpensaraʼuk pilan jasunuk. Ja yuj, jkʼanayi ja Jyoba ke ayaki ja yipi bʼa mi oj el jgana. Ja Jyoba stojbʼes ja jyajbʼeli sok skoltayon bʼa oj kuchkuj ama ja bʼajtanto wa xpensaraʼan ke mi oj lajxukuj». Ja yeʼn wa xyabʼ ke koltubʼal yuja Dyosi bʼa oj sjip skʼujol mas bʼa yeʼna sok skʼuʼunej lek ke ojni koltajuk ama chikan jas x-ekʼi. Cha wa xyala: «Ja Jyoba skʼulan bʼa keʼna ja jas wa xyala ja Salmo 119:32: ‹Mini oj kakan bʼejyel ja bʼa sbʼejlal jawa mandariki, yujni ja weʼn waxa waʼakan ke aʼajyuk lugar sbʼaja jaw ja bʼa jkʼujoli›».

14. ¿Jasa tʼilan oj kʼuluktik bʼa oj ajyukujtik ja yip ja Dyosi?

¹⁴ Tsaʼan yajni wa kʼanatayi ja yip ja Jyoba, ¿jasa tʼilan oja kʼuluki? Kʼulan jastik bʼa oj yakan ke oj ajyukawuj ja yip ja Dyosi, jastal wajel ja bʼa reunionik sok elel xcholjel. Kʼuman kada kʼakʼu ja Biblia, sok jachuk oj ajyukawuj ja spensarik ja Jyoba (Filip. 4:​8, 9). Yajni wana skʼumajeli, awajuka kʼujol ja matik yiʼaje wokoli sok pensaraʼan jastal ja Jyoba skoltay bʼa oj kuchyujile. Ja Sandra, bʼa tax tiʼal ja bʼa  parrapo 6, stʼaspuni jitsan tsatsal wokolik. Ja yeʼn wa xyala: «Ja loʼil bʼa José tolabida jel snikawon. Ja yeʼn mini yaʼakan ke ja pruebaʼik sok ja jastik mi tojuk ayopijuk soka jastal wa xtax soka Jyoba» (Gén. 39:​21-23).

JA JYOBA WA XYA MAKUNUK JA HERMANOʼIK BʼA OJ YA KULAN JKʼUJOLTIK

15. ¿Matik oj bʼobʼ yaʼe kulan jkʼujoltik, sok bʼa jastik modo? (Cha kʼela ja poto).

¹⁵ Yajni wantik yijel wokol, ja kermanotik ‹jelni oj bʼobʼ yaʼe kulan jkʼujoltik› (Col. 4:11). Ja Jyoba wani xya makunuk ja kermanotik bʼa wa sjeʼa janekʼto wa syajtayotik. Ja yeʼnle ojni bʼobʼ yaʼe kulan jkʼujoltik ja yajni oj smaklayotike ma oj skoltayotike soka yulataneleʼi. Bʼobʼta oj stsatsankʼujolukotike sok jun teksto bʼa Biblia ma oj skʼuluke jun orasyon yuj keʼntik (Rom. 15:4). d Bʼobʼta jun hermano ma jun hermana oj yawe juljkʼujoltik jastal wa xyila ja Jyoba ja jastiki, sok ja jaw oj skoltayotik bʼa mi oj jelxukotik sok ajyel laman. Ja hermanoʼik cha ojni bʼobʼ skoltayotike skʼulajel pilan jastik, jastal yijel och tʼun jwaʼeltik.

16. ¿Jasa bʼobʼta oj bʼobʼ jkʼuluktik bʼa oj skoltayotike ja tuki?

¹⁶ Bʼa oj koltajanan, bʼobʼta tʼilani weʼn oja kʼane. Ja hermanoʼik wani skʼanawa  sok wa skʼanawe oj skoltaya (Prov. 17:17). Pe bʼobʼta mini snaʼawe ja jastal aya xa wabʼi ma ja jastik wa xmakuniwuji (Prov. 14:10). Ta mi lek wala tax ja bʼa jastal aya xa wabʼi, leʼa awamigoʼik bʼa takʼanexa bʼa oj bʼobʼa walyabʼ ja jas wan ekʼelabʼaji. Jelni lek oj bʼobʼa walyabʼye ja jas oj bʼobʼ skʼuluke bʼa weʼna. Ojni bʼobʼa ta loʼil june ma chabʼ ansyanoʼik bʼa waxa jipa akʼujolsok. Sok jujuntik hermanaʼik jelni lek xyabʼye loʼilanel sok pilan hermanaʼik bʼa takʼanexa.

17. ¿Jastik oj bʼobʼ stima bʼa mi oja kis ja oj tsatsankʼujolajan, sok jastal oj kʼultik luchar soka jaw?

¹⁷ Moka leʼ modo bʼa oja pilabʼaj. Yajni jel triste aya, bʼobʼta mini xa kʼana ay maʼ oj ajyansok. Bʼobʼta ja hermanoʼik mi xyabʼya stojol ma ay jas mi stojoluk oj yalawabʼi (Sant. 3:2). Moka wakan ke yuja jaw mi oja kis ja oj tsatsankʼujolajani bʼa jani ja jas mero waxa kʼanaʼi. Jun ansyano sbʼiʼil Gavin, bʼa wan yijel wokol yuja chamkʼujoli, wa xyala: «Jitsan ekʼele, mini xkʼana oj ajyukon soka kamigoʼiki». Pe ama jachuk, wani skʼujolan bʼa oj ajyuk soka tuki, sok yuja jaw tikʼanxta jel lek wa x-aji yabʼe. Jun hermana sbʼiʼil Amy wa xyala: «Yuja jastik ekʼel jbʼaji, wokolni xkabʼ sjipjel jkʼujol ja tuki. Pe wanoni snebʼjel syajtajel ja kermanoʼik sok sjipjel jkʼujol bʼa yeʼnle, jastalni wa skʼulan ja Jyoba. Ja jaw jelni x-aji gustoʼaxuk ja yeʼn sok cha jachuk ja keʼni».

JA KʼAPJELALIK BʼA JYOBA WANI XYAʼA KULAN JKʼUJOLTIK

18. ¿Jasa tsamal smajlajel kiʼojtik, sok jasa oj bʼobʼ jkʼuluktik ja wego?

¹⁸ Jelni xya gustoʼaxukotik snajel ke ja Jyoba tʼusanxta skʼana oj stojbʼesotik, sok oj xchʼaysnajel yibʼanal ja jas wa xyakitik wokoli (Apoc. 21:​3, 4). Ja bʼa yajkʼachil luʼumi, ja jastik syajbʼesnejotik ‹mixani ti oj ajyuk bʼa jkʼujoltik› (Is. 65:17). Jastalni kilunejtik, ja Jyoba wani spotso ja jyajbʼeltik ja wego. Sok syajal skʼujol yaʼunejkitik jitsan jastik bʼa wa xyaʼa kulan jkʼujoltik sok wa xya ajyukotik laman. ¡Aʼel slekilal! Kʼuʼan sok spetsanila kʼujol: ja Jyoba jelni xcham skʼujol bʼa weʼna (1 Ped. 5:7).