1. ¿Jastal oj bʼobʼ jkʼuʼuktikyi ja Jyoba soka gobyernoʼiki?

JA Biblia wa sjeʼa tʼilani oj jkʼuʼuktik ja gobyernoʼiki. Pe chomajkil wa sjeʼa tʼilani tolabida oj jkʼuʼuktik ja Dyosi (Hechos 5:29; Tito 3:1). ¿Jastal oj bʼobʼuk ja jaw? Ja bʼa Biblia wa xyala jun rason bʼa oj skoltayotik. Ja Jesús yala: «Aahuic yi ja César ja ba sbaji, jaxa jas sbaj ja Diosi, aahuic yi» (Mateo 22:21) ^[1] (kʼela ja nota bʼa xchʼakulabʼil ja artikulo). Stupjelyi ma yajelyi ja «César ja ba sbaji» jani yajni wa xkʼuʼantik ja sleyik ja gobyerno, skisjel ja matik ay xcholeʼi sok stupjel ja impwestoʼiki (Romanos 13:7). Pe ta ja matik ay xcholi xyalawe oj jkʼuluktik jun jasunuk bʼa wa skʼoko ja smandar ja Dyosi, anto ojni kaltik mi oj jkʼuluktik, pe bʼa jun modo wa xkisatike.

2. ¿Jastal wa xjeʼatik mini xchʼika jbʼajtik bʼa mini jun politika?

² Jun modo bʼa stupjel ma yajelyi ja «jas sbaj ja Diosi» jani mi oj jchʼik jbʼajtik mini june ja bʼa politika bʼa luʼumkʼinal it (Isaías 2:4). Yajni ja Jyoba yaʼakan ayaʼe mandar ja gobyernoʼiki, ja keʼntiki wani xkisatike. Pe cha mini xchʼika jbʼajtik bʼa chikan  jasunuk bʼa wa xya jpensaraʼuktik mas lek ja jpaistiki (Romanos 13:1, 2). Mi xleʼatik modo oj katik elkan jun gobyerno sok yajel och pilan. Mini xcha jchʼika jbʼajtik bʼa mini jun politika. Chomajkil mi xkʼulantik votar sok mini wala ochtik politikoʼil.

3. ¿Jas yuj tʼilan mok jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali?

³ Ay jitsan rasonik yuja Dyosi mi skʼana oj jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk ja bʼa luʼumkʼinali. Jun rason yujni ja wa xnochotik ja sjejel bʼa Jesús. Ja yeʼn yala: «Ja queni mi sbajucon ja mundo». Ja yuj mini xchʼika sbʼaj ja bʼa politika cha mini ja bʼa kʼakʼaneli (Juan 6:15; 17:16). Xchabʼil rason, yujni teyotik bʼa sparte ja sGobyerno ja Dyosi. Ta ajyitik bʼa sparte jun gobyerno ja bʼa luʼumi, ¿jastal oj bʼobʼ kaltikyabʼ sok spetsanil jkʼujoltik ja ixuk winiki kechantani ja sGobyerno ja Dyosi oj stojbʼes ja wokoliki? Sok yoxil, ja relijyonik mi meranuki wa spila ja ixuk winiki yuja wa xchʼika sbʼaje ja bʼa politika. Pe yuja mi xchʼika jbʼajtik ja keʼntiki, ja yuj tsoman ayotik soka jmoj-aljeltik bʼa spetsanil ja luʼumkʼinali (1 Pedro 2:17).

4. a) ¿Jastal wa xnaʼatik ojtoni ipaxuk sbʼaja jastal mi wa xchʼika jbʼajtik ja bʼa jastik junuk ja bʼa luʼumkʼinali? b) ¿Jas yuj jel stʼilanil ja wego oj jchap jbʼajtik?

⁴ Bʼobʼta ja lugar bʼayotiki ja ixuk winiki mini wa smajlaye oj jchʼik jbʼajtik bʼa jun kʼole politika. Pe yajni mas wantik mojxel och ja bʼa xchʼakelal ja sluʼumkʼinal ja Satanás, masni oj ipaxuk. Ja ixuk winik ja bʼa jtyempotiki mini «pwesto ayuke bʼa oj ochuke akwerdo bʼa mini jun jasunuk» sok «jel chʼuʼuy ja skʼujoleʼi», sok mastoni kʼole kʼole oj ajyuke (2 Timoteo 3:3, 4, TNM). Pe ja jastal wa xtax ja politika bʼa chikan jas país ojni tukbʼuka, soka it ekʼelxa sbʼaje jujuntik jmoj-aljeltik. Ja yuj, ja wego jelni tʼilan oj jchap jbʼajtik bʼa mi oj jchʼik jbʼajtik man ja bʼa ekʼeleʼik jel wokoli. La kiltik chane jasunuk bʼa oj skoltayotik xchapjel jbʼajtik.

5. ¿Jastal wa xyila ja Jyoba ja gobyernoʼik ixuk winiki?

⁵ Jun modo bʼa xchapjel jbʼajtik ja wego bʼa mi oj jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk ja bʼa luʼumkʼinali jani yiljel ja gobyernoʼik jastalni wa xyila ja Jyoba. Ja yeʼn mini lek xyila ja gobyernoʼik it, pes yajni skʼulan ja ixuk winiki, mi yayi ja cholali bʼa oj yaʼeyi mandar ja tuki (Jeremías 10:23). Sbʼaja Jyoba spetsanil ja ixuk winiki jun ita pamilyaʼe. Pe ja gobyernoʼiki wa spilawe ja ixuk winiki yuja wa xyalawe mas lek ja spaisi yuja tuki. Jujuntik gobyerno wa sleʼawe modo skʼulajel jastik bʼa lek, pe mini bʼobʼel stojbʼese ja wokoliki. Sok ja gobyernoʼiki skontraʼe ja sGobyerno ja Dyosi, bʼa kʼe ya mandar bʼa 1914. Xmojojixtajan, ja Gobyerno it oj xchʼaysnajel ja gobyernoʼik bʼa luʼumkʼinal it (kʼuman ja Salmo 2:2, 7-9).

6. ¿Jastal oj jetikyi ja jmodotik ja matik ay xchole bʼa gobyerno?

⁶ Ja Dyosi wani xyaʼakan aʼajyuk ja gobyernoʼiki yujni ja yeʼnleʼi wa xyawe ajyuk slamanil sok bʼa aʼajyuk toj ja jastik junuki. Ja it wa skoltayotik bʼa oj jcholtik sbʼaja sGobyerno ja Dyosi (Romanos 13:3, 4). Soka Jyoba wa xyalakabʼtik  la katikyi orasyon sbʼaja matik ay xcholi, jachuk oj bʼobʼ kaʼteltaytik ja Dyos jach laman (1 Timoteo 2:1, 2). Ta aykʼa maʼ skʼulankitik jun jasunuk bʼa mi tojuk, oj bʼobʼ jkʼantikyi jkoltajeltik ja matik ay xcholi, jastalni skʼulan ja jekabʼanum Pablo (Hechos 25:11). Meran, ja Biblia wa xyala ja Satanás yeʼnani tey bʼa skʼabʼ ja gobyernoʼik bʼa luʼumi, pe mi wa xyala ta tey bʼa skʼabʼ jujune ja matik ay xchol bʼa jun gobyerno (Lucas 4:5, 6). Ja yuj, mokni kaltik ja Satanás tey bʼa skʼabʼ jun ixuk winik wan aʼtel ja bʼa gobyerno. Ja Biblia wa xyala mok kaltik jastik mi lekuk sbʼaja matik ay xcholi sok la jkistike (Tito 3:1, 2).

7. ¿Jas tikʼe pensar tʼilan oj katik elkan?

⁷ Wa xkʼuʼantikyi ja Dyosi yajni mi la ajyitik bʼa sparte jun politiko ma bʼa jun kʼole politika, ama ja jasa wa spensarane ma ja jasa wa xyalawe oj bʼobʼ katik el slekilal. Sok ayni ekʼele mi pasiluk bʼa keʼntik. Jun sjejel, pensaran lekbʼi ja lugar bʼayotiki ja ixuk winiki xkʼe yil-e kontra ja gobyerno yuja yaʼunej jak jitsan wokoli. Bʼobʼta ja gobyerno cha yaʼunej yiʼ wokol ja taʼumantiʼik bʼa Jyoba. ¿Jasa oj jkʼuluktiki? Meran mini oj cha jchʼik jbʼajtik soka yeʼnleʼi. Pe ¿akwerdo maʼ ayotik soka jas wane skʼulajeli soka bʼa jkʼujoltiki wan yaljel aʼeluke kʼot lek? (Efesios 2:2). Ta mi xkʼana oj jchʼik jbʼajtik, tʼilani oj jtalnaytik ja jasa wa xkalatiki soka jas wa xkʼulantiki. Pe cha jelni tʼilan mok jpensaraʼuktik ja bʼa jkʼujoltiki june ja bʼa kʼole jawi ayiʼoj rason ma mas lek yuja juni.

8. Yajni xjak jbʼajtik preba sbʼaja mi xchʼika jbʼajtik soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali, ¿jastal wa xbʼobʼ katik makunuk ja rason bʼa Mateo 10:16, 17?

⁸ Xchabʼil modo bʼa xchapjel jbʼajtik bʼa mi oj jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali jani ajyel jastal wa xyala ja Biblia sbʼaja «tʼilan oj ajyanik [...] [kʼelan jakan jastal] ja chani sok jastal ja slekil skʼujol ja pumusi» (kʼuman ja Mateo 10:16, 17, YD *). Wa xbʼobʼ ajyukotik «kʼelan jakan» yajni wa xpensarantik sbʼaja wokolik wa xbʼobʼ jak jbʼajtiki. Sok wa x-ajyi ‹slekil jkʼujoltik› yajni mi xchʼika jbʼajtik soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali, man ja bʼa ekʼeleʼik jel wokoli. La kiltik jujuntik ja bʼa ekʼeleʼik jaw sok jasa oj skoltayotik bʼa mi oj jchʼik jbʼajtik.

9. ¿Jastal oj bʼobʼ ajyukotik kʼelan jakan yajni wala loʼilanitik soka tuki?

⁹ Yajni wala loʼilanitik. Tʼilani oj jtalnay jbʼajtik yajni ja ixuk winiki xkʼe staʼe tiʼal sbʼaja politika. Jun sjejel, ta wantik xcholjelyabʼ jun ixuk winik sbʼaja sGobyerno ja Dyosi, mini xbʼobʼ kaltikyabʼ ayotik akwerdo ma miyuk ja jasa wa spensaran jun kʼole politika ma jun bʼajtan bʼej. Ta ay maʼ wa skʼana oj loʼilanuk sbʼaja jasa wa xyala ja ixuk winik bʼa stojbʼesel ja wokoliki, la jetikyi soka Biblia kechanta ja sGobyerno ja Dyosi oj stojbʼes bʼa tolabida. Ta ja ixuk winik wa skʼana oj loʼilanuk sbʼaja skʼutsjel ja sakʼanil jun yal alats bʼa mito pojkeluk ma ja nupanel winik sok winik ma ixuk sok ixuk, tʼilani oj kaltikyabʼ ja jasa wa sjeʼa ja Biblia sok xcholjelyabʼ jastal wa xnochotik ja jasa wa xyala. Sok ta ay maʼ yala tʼilan oj chʼayxuk jun ley ma tʼilan oj tukbʼesxuk, anto mok jas kaltik sbʼaja jaw sok mok kaltikyabʼ ja ixuk winiki a-stukbʼes ja spensari.

10. ¿Jasa oj jkʼuluktik bʼa mi oj jchʼik jbʼajtik yajni wa xkʼumantik ma wa xmaklaytik notisyaʼik?

¹⁰ Yajni wa xmaklaytik notisyaʼik. Ay  ekʼele, jujuntik peryodiko ma notisyaʼik tarega teye bʼa sparte bʼa jun kʼole ixuk winik ma bʼa kʼole politika. Ja it masni wa x-ekʼi ja bʼa país yajni ja gobyerno tey bʼa skʼabʼ ja notisyaʼiki. Ta bʼa jun kʼole notisyero jaʼ wa skoltay jun kʼole, tʼilani oj jtalnay jbʼajtik bʼa mok jpensaraʼuktik junxta jastal yeʼnle. Jun sjejel, tʼilani la jobʼ jbʼajtik: «¿Wan maʼ xyaki gusto smaklajel jun notisyero yuja akwerdo ayon soka jasa wa xyala sbʼaja politika?». Ta wa xkʼanatik mi oj jchʼik jbʼajtik, mok jmaklaytik ma mok jkʼumuktik notisyaʼik bʼa wa skoltay jun kʼole politiko. La jletik peryodiko ma notisyeroʼik bʼa mi xchʼika sbʼaje bʼa mini june. Sok yajni wa xkilatik ma wa xkʼumantik notisyaʼik, la juljkʼujoltik tolabida ja jasa wa sjeʼa ja Biblia (2 Timoteo 1:13).

11. ¿Jasa oj bʼobʼ ekʼ jbʼajtik ta jel xkatikyi stʼilanil ja jastik kiʼojtiki?

¹¹ Ja jastik kiʼojtiki. Ta jel xkatikyi stʼilanil ja takʼini soka jastik jun kiʼojtiki, masni wokol yabʼjel ja mi oj jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk ja bʼa luʼumkʼinali. La kiltik jun sjejel. Ja bʼa país Malaui, tsaʼan ja bʼa 1970 jitsan Taʼumantiʼik tʼilani yaʼawekan spetsanil ja jasa yiʼojeʼi yuja yala mi oj xchʼik sbʼaje bʼa jun kʼole politika. Jun jmoj-aljeltik sbʼiʼil Ruth wa xjulskʼujol: «Jujuntik elye jmoktikon, pe mas tsaʼan xchʼika sbʼaje ja bʼa politika sok kumxiye ja bʼa snajeʼi, pes yujni mi skʼana oj kuchyujile ja wokolik ja bʼa sakʼanile ja bʼa lugar ajyitikon ja eltikoni». Pe jitsan ja yaʼtijumik Dyosi mini jachukuk jastal ja matik kumxiyeʼi. Ja yeʼnleʼi mini xchʼika sbʼaje ama jel tʼusan ajyi ja stakʼineʼi ma xchʼaya spetsanil ja jastik yiʼoje (Hebreos 10:34).

12, 13. a) ¿Jas wa spensaran ja Jyoba sbʼaja ixuk winiki? b) ¿Jastal oj jnatik ta wa xkʼan kaʼ jbʼajtik niwanil soka jpaistiki?

¹² Ta jel niwan xkaʼa jbʼajtik. Ja ixuk winiki jel niwan xyaʼa sbʼaje sok wa stoyowe ja spaisi, ja slugari, ja srasaʼi, ja smoj kʼoleʼi soka skostumbreʼi. Pe ja Jyoba mi wa spensaran ta jun ixuk winik ma bʼa jun kʼole mas lek yuja tuki. Bʼa yeʼna, junxta kibʼanaltik. Meran, mini junxta kabʼalotik skʼulanotik. Sok ja keʼntiki jelni tsamal xkilatik sok wani xkabʼtik stsamalil ja jastal tuktukilotiki. Ja Jyoba mi wa skʼana oj jiptikan ja jkostumbretiki. Pe chomajkil mini wa skʼana oj jpensaraʼuktik mas lekotik ja keʼntiki yuja tuki (Romanos 10:12).

¹³ Mokni ka jbʼajtik niwanil yuja jpaistiki sok spensarajel kechanta yeʼn mas lek yuja tuki. Ta wankʼa xkʼulantik ja jaw, jelni wokol oj kabʼtik ja mi oj jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali. Jani jaw ja jasa ekʼ ja bʼa styempo ja bʼajtan nebʼumaniki. Jujuntik nebʼuman jakele bʼa kʼumal hebreo mini stojoliluk ja jastal skʼulaneyi ja bigudaʼik jakele bʼa kʼumal griego (Hechos 6:1). ¿Jastal oj jnatik ta wa xkʼan kaʼ jbʼajtik niwan? Pensaran: «¿Jasa wa xkʼulan yajni jun jmoj-aljeltik bʼa pilan país xyalakabʼ jastal skʼulajel jun jasunuk? ¿Wan maʼ xkʼuʼan? ¿Ma mi xkisa yuja wa xpensaran mas lek ja jastal wa xkʼulantikon ja bʼa jpaisi?». Ta jpensarantik ja jaw, la juljkʼujoltik ja Biblia wa xyala: «Sbej que nihuan oja huilex ja hua mojexi, jaxa huenlexi, chʼin aa bajic» (Filipenses 2:3).

14. ¿Jastal wa xbʼobʼ skoltayotik ja orasyoni, sok jas sjejel wa xyaʼakitik ja Biblia?

¹⁴ Yoxil modo bʼa mi oj jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali jani sjipjel jkʼujoltik bʼa Jyoba. Kʼanayi bʼa orasyon ayawi ja yipi, aʼajyuka pasensya sok bʼa oja naʼ skomjela bʼaj. Ja modoʼalik it oj skoltayotik ta ja gobyerno wa x-och skʼabʼ ma wa skʼulan bʼa mi tojuk. Cha kʼanayi ayawi biboʼil bʼa oja wil jas tyempo wa xjakabʼaj ja preba bʼa mi oja chʼikabʼaj sok ayawi awip bʼa skʼulajel ja bʼa toji (Santiago 1:5). Bʼobʼta ojni lutjukotik preso ma oj ajukitik pilan kastigo yuja toj oj ajyukotik soka Jyoba. Ta ekʼ jbʼajtik ja jaw, la jkʼantikyi ja Jyoba a-skoltayotik bʼa mi oj xiwkotik bʼa oj jcholtik jaman lek jas yuja mi xchʼika jbʼajtiki. Wani xbʼobʼa kʼuʼuk lek ja Jyoba oj skoltaya bʼa oj kuchukawuj (kʼuman ja Hechos 4:27-31).

15. ¿Jastal oj skoltayotik ja Biblia bʼa mi oj jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali? (Cha kʼela ja rekwagro  «Ja Yabʼal ja Dyosi koltajiyeyuj bʼa oj ajyuke toj»).

¹⁵ Ja Jyoba yaʼunejkitik ja Biblia bʼa oj ya kiptik. Spensarajel ja bersikuloʼiki oj skoltayotik bʼa mi oj jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali. Leʼa modo bʼa snebʼjel ja bersikuloʼiki sok akanuka kʼujol yujni oj skoltaya ta x-eljul jun tyempo mi oj ajyukujtik ja Biblia. Ja Biblia oj cha ya tsatsbʼuk ja smajlajel kiʼojtik sbʼaja jasa wa skʼapakitik ja Dyos ja bʼa tyempo jakumto. Wani xmakunikujtik ja smajlajel bʼa oj kuchkujtik ja prebaʼiki (Romanos 8:25). La jtsatik bersikuloʼik bʼa wa staʼa tiʼal sbʼaja yajkʼachil Luʼumi sok la jpensaraʼuktik ja jasa wa xkʼana oj kabʼtik stsamalil ja tiw.

16, 17. ¿Jasa wa xnebʼatik ja sjejel sbʼaja yaʼtijumik Dyos matik mi xchʼika sbʼaje soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali? (Kʼela ja poto bʼa skʼeʼulabʼil ja artikulo).

¹⁶ Xchanil modo bʼa mi oj jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali jani spensarajel ja jasa skʼulane ja yaʼtijumik toj ja Dyosi. Ja bʼa najate, jitsan mini tʼun xiwye sok spensarane skʼulajel ja bʼa leki bʼa koltajiye mi oj xchʼik sbʼaje soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali. Pensaran sbʼaja Sadrac, Mesac soka  Abednego, ja yeʼnle mini skʼanawe yajelyi stoyjel ja niwan splanta kʼulubʼal dyos bʼa jaʼ senyaʼan ja gobyerno bʼa Babilonia (kʼuman ja Daniel 3:16-18). Ja loʼil it wa xcholo ja Biblia skoltunej jitsan Taʼumantiʼ ja bʼa jtyempotiki bʼa mi oj xiwuke sok bʼa mi oj yaweyi stoyjel ja bandera bʼa spaiseʼi. Ja Jesús mini cha xchʼika sbʼaj ja bʼa politika sok mini bʼa tuk jasunuk bʼa wa spila ja ixuk winiki. Wa snaʼa ja lekil sjejel yaʼakani oj skoltay jitsan snebʼumanik. Ja yeʼn yala: «Tzatz la ajiyex porque lec xa ay. Jcʼulan ta ganar [...] ja mundo» (Juan 16:33).

¹⁷ Ja bʼa jtyempotiki, jitsan Taʼumantiʼik mini xchʼika sbʼaje soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali. Jujuntik bʼa yeʼnle jel ixtalajele, lutubʼale sok ayni milubʼale jujuntik. Ja lekil sjejel bʼa yeʼnleʼi wa skoltayotik bʼa mi oj xiwkotik ja keʼntiki. Jun jmoj-aljeltik bʼa Turquía yala: «Franz Reiter untikto ja yajni miljiʼi yuja mi och ja bʼa skʼakʼanum ja Hitler. Ja juʼun stsʼijbʼankanyi ja snani ja akwal bʼajtanto yuj oj chamuki wa sjeʼa ja skʼuʼajel yiʼoji soka sjipjel skʼujol sbʼaja Jyoba jelni tsats ay juntiroʼa. Ja keʼn wani xkʼana oj jnoch ja sjejel yaʼakani ta jak jbʼaj jun preba jastal ja jaw» ^[2] (kʼela ja nota bʼa xchʼakulabʼil ja artikulo).

18, 19. a) ¿Jastal oj bʼobʼ jkoltay jbʼajtik soka jmoj-aljeltik bʼa kongregasyoni bʼa mi oj jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali? b) ¿Jasunkiluk ja akʼuʼunej lek oja kʼuluki?

¹⁸ Ja jmoj-aljeltiki ojni bʼobʼ skoltayotike bʼa mi oj jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali. Ta ayotik bʼa jun wokol jel tsats, la jtatike loʼil ja ansyanoʼiki. Ja yeʼnleʼi ojni yawe makunuk ja Biblia bʼa oj yakitik lekil rasonik. Sok ta ja tuk jmoj-aljeltik bʼa kongregasyoni xyabʼye ja jasa wan ekʼel jbʼajtiki, ojni cha bʼobʼ stsatsankʼujolanotike. Oj bʼobʼ kaltik yabʼye ayaweyi orasyon bʼa keʼntik. Pe ja keʼntiki ojni cha bʼobʼ jtsatsankʼujoluktik ja jmoj-aljeltiki sok yajelyi orasyon bʼa yeʼnle (Mateo 7:12). Ja jmoj-aljeltik matik waxa naʼa sbʼaj ma awabʼunej lutane preso yuja mi xchʼika sbʼaje soka jastik junuk bʼa luʼumkʼinali, taʼa tiʼal ja sbʼiʼile ja bʼa wa worasyoni. Kʼanayi ja Jyoba a-skoltay bʼa mok xiwuke bʼa jachuk aʼajyuke toj (Efesios 6:19, 20).

¹⁹ Yajni mas wantik mojxel och ja bʼa xchʼakelal ja luʼumkʼinal it, ja gobyerno ojni bʼobʼ stʼen-otik mas bʼa oj jchʼik jbʼajtik bʼa jun kʼole. Ja yuj, jelni stʼilanil la jchap jbʼajtik ja wego bʼa mok jchʼik jbʼajtik soka jastik junuk ja bʼa luʼumkʼinal it mixa tʼun tsomanuk ayi.