¿Jas waxa pensaraʼan?

•   ¿Ay maʼ smaloʼil skʼumajel ja horóscopo, yajel makunuk jastik bʼa kʼintanel ma wajel skʼeljel jun kʼintanum?

•   Ja loʼilik bʼa ti chʼikan sok jastik bʼa pukuj, ¿kechanta maʼ kwentoʼik bʼa skʼulajel ganar ja malo ma meraniʼa?

 Ja bʼa artikulo it oj kiltik jas yuj jel xpaywani skʼulajel jastik bʼa pukuj sok jas yuj tʼilan oj jtalnay jbʼajtik.

•  ¿Jas yuj jel xpaywani?

•  ¿Jas yuj jel tʼilan oja talnabʼaj?

•  Ja jas oj bʼobʼa kʼuluki

•  Ja jas wa spensarane tuk keremtik akʼixuk

 Ja niwak negosyoʼik bʼa yajel ekʼ gusto jani jel wajel skʼujole skʼulajel jastik bʼa pukuj. Wa xkilatik bʼa pelikulaʼik, programaʼik bʼa telebisyon, videojuegoʼik sok libroʼik. Sok ja bʼa jtyempotiki jitsan keremtik akʼixuk jel xpayjiye yuja jastik bʼa skʼintajel kʼanalik, ja pukujik, ja vampiroʼik sok ja brujaʼik. ¿Jas yuj jel xpayjiye yuja jastik it?

•   Yujni jel skʼanawe yiljel sok snajel ta meran ay jun lugar bʼa wa xwajye ja altsilaliki.

•   Yujni wa xchamskʼujole ja jas oj ekʼuk ja bʼa tyempo jakumi sok wa skʼanawe snajel.

•   Yujni wa skʼanawe oj loʼilanuke soka matik chamyeta.

 Ja jas wa skʼanawe mini jaʼukxta ja mero malo. Jun sjejel, mey smaloʼil sjobʼjel jbʼajtik jas oj ekʼuk ja bʼa tyempo jakumi ma snajel jun jpamilyatik ma jun kamigotik bʼa chamta. Pe skʼulajel jastik bʼa pukuj jel xiwela sbʼaj.

 Ja bʼa Biblia wa xtaʼatik rasonik jaman lek sok tojxta sbʼaja skʼulajel jastik bʼa pukuj. Jun sjejel, wa xyala:

 «Mokni ajyuk mini june bʼa weʼnlex [...] akʼintanuk, mini maʼ a-skʼul magia, mini maʼ a-sleʼ senyaʼik bʼa ay jas oj ekʼuk, mini brujoʼik, mini maʼ a-syajbʼes sok magia ja tuki, mini maʼ a-sjobʼ yi jun kʼintanum ma jun maʼ wa snaʼa ja jas oj ekʼuki sok mini maʼ a-sjobʼ yi ja chamwiniki. Yujni spetsanil ja maʼ wa skʼulan ja jastik junuk it kistalni kʼotel bʼa Jyoba» (Deuteronomio 18:10-12).

 ¿Jas yuj ja Biblia wa xyala mi tʼun lekuk skʼulajel ja jastik it?

•   Skʼulajel ja jastik it ti wala ajyitik bʼa sparte ja pukujik. Ja Biblia wa xyala jujuntik anjelik skʼokowe ja yabʼal ja Dyos sok paxye skontraʼik (Génesis 6:2; Judas 6). Bʼa sloʼlajel ja kristyano, ja anjelik it mi lekuke wa xyawe makunuk ja kristyano bʼa oj kʼintanuke ma skʼintajel ja kʼanalik, ma oj loʼilanuke soka matik chamyeta ma wa xyalawe ja jas ojto ekʼuki. Xchʼikjel jbʼajtik ja bʼa jastik it jani wantik yamigoʼajel ja skontraʼik ja Dyos.

•   Skʼulajel ja jastik it wa xya jkʼuʼuktik wa xnaʼatik ja jas oj ekʼuk ja bʼa tyempo jakumi. Pe kechanta yeʼn ja Dyos wa snaʼa «man skʼeʼulabʼil [...] ja jas oj ekʼuki, sok jitsan tyempo bʼajtanto lek ja jastik junuk mi ekʼeluki» (Isaías 46:10; Santiago 4:13, 14).

•   Skʼulajel jastik bʼa pukuj wa xya jkʼuʼuktik oj bʼobʼ loʼilanuk jmoktik ja chamwiniki. Pe ja Biblia wa xyala ja matik chamelexa «mixato jas snaʼawe, [...] yujni ja bʼa Kʼeʼen, [...] mixa ay aʼtel, mixa tʼabʼan akʼujol bʼa ay jas oja taʼ, mini snajel sok mini biboʼil» (Eclesiastés 9:5, 10).

 Ja yuj, ja taʼumantiʼik bʼa Jyoba mini skʼulane ja jastik ti chʼikan soka pukuji. Cha mini xyawe ekʼ gustoʼil bʼa ti chʼikan soka zombiʼik, vampiroʼik sok jastik junuk bʼa wa x-ilxi tey ja yip ja pukujik. Sbʼaja it, jun akʼix sbʼiʼil María yala: «Ta ay kʼa yiʼoj tʼusan jastik bʼa pukuj, anto mini xkila». a

•   Mok jkʼeltik ma mok jkʼuluktik jastik junuk bʼa ti chʼikan soka pukuji, sok jachuk sak oj ajyuk ja jconcienciatik ja bʼa stiʼ sat ja Jyoba (Hechos 24:16).

•   Chʼaya snajel chikan jastik junuk bʼa ti chʼikan soka pukuji. Kʼuman ja Hechos 19:19, 20 sok kʼela ja lekil sjejel yaʼawekan ja bʼajtan nochumanik bʼa Kristo bʼa bʼajtan siglo.

 Ajuluka kʼujol: Ta mixa kʼela ma mixa kʼulan jastik junuk bʼa ti chʼikan soka pukuji, ti wala ajyi bʼa sparte ja Jyoba. Jachuk jelni oja wa gustoʼaxuk (Proverbios 27:11).