Miyuk. Bʼa akʼubʼalni slaj sbʼajsok bʼa poko juʼunik sjeʼunejni ke ja Biblia junxtani kʼotel, ama ekʼelxa bʼa jitsan jabʼil ja kʼulaji kopyar bʼa yamkʼabʼalik wa xjomi.

 Taxelni jitsan poko juʼunik ja bʼa Biblia. Bʼa jujuntik tuktukilni ja jas yiʼoji sok ja jaw wani sjeʼa ayni bʼa chʼaye ja skʼulane kopyari. Sbʼaja jas tukbʼi mini ay lek stʼilanil sok mini xya tukbʼuk ja jas mero wa xkʼan yali. Chomajkil, taxelni jujuntik stukil yiʼoj bʼa ay jas wa xchiktes. Jujuntik sbʼaja jaw lajansok ayni yiʼoj jun stukbʼesel bʼa aji ochuk bʼa jitsanxa jabʼil bʼa stojbʼesel ja jastal mero tsʼijbʼaxel ja rasonik yiʼoji. La kiltik chabʼ sjejel.

1.   Bʼa jujuntik Biblia mas pokoxa sutubʼal wa xtaʼatik ja yaljelik it ja bʼa 1 Juan 5:7: «Ja bʼa satkʼinal: ja Tatal, ja Yaljel sok ja yip ja Dyos, sok ja bʼa oxe it juneta kʼotele». Pe juʼunik tsʼijbʼunubʼalkan bʼa tyempo najate bʼa wa xbʼobʼ jipxuk kʼujolal wa xyala ke ja yaljelik jaw mini xtax ja bʼa jastal mero tsʼijbʼaxel ja rasonik yiʼoji. Tsaʼani yawe ochuk. a Ja yuj, ja sutubʼalik mas ajkʼachto bʼa wa xbʼobʼ jipxuk kʼujolal mini ayiʼoj.

2.   Ja mero sbʼiʼil ja Dyos wani xtax jitsan ekʼele ja bʼa poko juʼunik bʼa Biblia, pe bʼa jitsan sutjel yiʼoj ja Biblia yaʼuneje ochkan yaljelik jastal «Ajwalal» ma «Dyos».

 Yuja jitsan poko juʼunik wa xtax ja bʼa jtyempotik, masni jel pasil yiljel ja bʼa jastik chʼayeli. b Yajel slaj sbʼajsok ja juʼunik it, ¿jasa kʼotel naxuk? ¿Oj maʼ bʼobʼ jipjkʼujoltik ja bʼa rason yiʼoj ja Biblia kiʼojtik ja bʼa jtyempotik?

•   Jaxa ja Yab’al ja Dyos Tsʼijbʼunubʼal bʼa Hebreo (cha wa sbʼiʼilan Poko Testamento), ja paklanum William Henry Green yala: «Wani xbʼobʼ alxuk sok jun skʼuʼajel ke mini ay tuk aʼtelik yiʼoj ja bʼa tyempo najate bʼa jel yalunej stojolil».

•   Ja paklanum bʼa Biblia Frederick Bruce stsʼijbʼan sbʼaja Yabʼal ja Dyos Tsʼijbʼunubʼal bʼa Griego, ma Yajkʼachil Testamento: «Ja prebaʼik wa xtax tsʼijbʼunubʼal ja bʼa Yajkʼachil Testamento masni [...] niwan ke yuja bʼa jitsan stsʼijbʼajel wa xtaxi, prebaʼik bʼa mini maʼ xbʼobʼ skʼul dudar».

•   Ja Sir Frederic Kenyon, jel chapan naʼubʼal sbʼaj bʼa poko juʼunik bʼa Biblia, yala ke jun kristyano «ojni bʼobʼ ajyukyuj bʼa skʼabʼ yibʼanal ja Biblia sok oj yal mini tʼun xiwel ma sok jun skʼuʼajel ke ayni yiʼoj meran ja Yabʼal ja Dyos bʼa yalunej stojolil bʼa lame kristyanoʼik bʼa jitsan siglo».

•   Ja kopyaʼanumik judío sok ja kopyaʼanumik yaʼtijumik Dyos, snoloweni loʼilik bʼa wa sjeʼa ja jasa mi lek skʼulane ja bʼa xchonabʼ ja Dyos (Números 20:12; 2 Samuel 11:2-4; Gálatas 2:11-14). c Cha snolowe loʼilik bʼa wa xyala mini tʼun lekuk ja skʼokowe abʼal ja chonabʼ judío sok yaweni chiknajuk jujuntik skʼuʼajelik bʼa ayiʼoje ja kristyano bʼa mi stojoluk (Oseas 4:2; Malaquías 2:8, 9; Mateo 23:8, 9; 1 Juan 5:21). Ja yawekan stojolil lek ja bʼa loʼilik it, ja kopyaʼanumik jumasaʼ sjeʼaweni toj wajye sok wani skisawe lek ja Yabʼal ja Dyos.

•   ¿Mi maʼ stojolni wa xbʼobʼ kaltik ke Dyos, ja maʼ stsʼijbʼan ja Biblia, stalnunej lek ja srasoni? (Isaías 40:8; 1 Pedro 1:24, 25). d Ja yeʼn mini skʼana kechanta jel tʼilan kʼot sbʼaja kristyanoʼik bʼa najate; cha wani skʼana oj katik el slekilal ja keʼntiki (1 Corintios 10:11). Ja smeranili, «yibʼanal ja jastik tsʼijbʼajikani tsʼijbʼajinikan bʼa oj sjekitik, bʼa jachuk yuja wa xkuchkujtiki sok yuja wa xyaʼa kulan jkʼujoltik ja Yabʼal ja Dyosi ojni ajyukujtik smajlajel» (Romanos 15:4).

•   Ja Jesús sok ja snochumanik staʼawe tiʼal bʼa kopyaʼik ja bʼa Yab’al ja Dyos Tsʼijbʼunubʼal bʼa Hebreo sok mini jun ekʼele yalawe b’a sjeʼa cham skʼujole ta stojol ay (Lucas 4:16-21; Hechos 17:1-3).