Kalap go long lista

Kalap go long lista bilong ol tok

HISTORI BILONG YUMI

“Bikpela Wok Moa i Stap Bilong Bungim Kaikai”

“Bikpela Wok Moa i Stap Bilong Bungim Kaikai”

George Young i go kamap long Rio de Janeiro long Mas 1923

EM YIA 1923. Haus bung bilong mekim drama na pilaim musik long São Paulo i pulap tru long ol manmeri! George Young i mekim tok long strongpela nek. Ol i tanim olgeta tok bilong em i go long tok Potugal. Inap olsem 585 manmeri i bung na olgeta i putim gut yau. Em i yusim projekta long soim ol tok bilong Baibel long tok Potugal. Long pinis bilong tok, em i tilim 1 handret kopi bilong buklet Planti Milion Man i Stap Nau Ol i No Ken i Dai! long tok Potugal, na em i tilim sampela long tok Inglis, tok Jemani, na tok Itali. Gutpela samting i kamap! Planti manmeri i harim stori bilong dispela pablik tok. Tupela de bihain, long apinun ol manmeri i kam bung gen long harim narapela pablik tok. Orait, wanem ol samting i bin kamap na i opim rot long ol dispela pablik tok i ken kamap?

Long 1867, Sarah Bellona Ferguson na famili bilong em i lusim Amerika na go long Brasil. Long 1899, Sarah i ritim sampela litresa bilong Baibel em liklik brata bilong em i kisim long Amerika na bringim i go long Brasil, na em i luksave olsem dispela em tok i tru. Sarah i save amamas long rit, olsem na em i putim sabskripsen long kisim nius Watch Tower. Sarah i amamas nogut tru long tok bilong Baibel, olsem na em i raitim pas long Brata C. T. Russell na em i stori olsem, samting i kamap long em “i soim klia olsem i gat rot long olgeta manmeri inap kisim dispela tok.”

Can the Living Talk With the Dead? (tok Potugal)

Sarah Ferguson i wok strong long autim tok i tru bilong Baibel, tasol em i tingting olsem husat bai helpim em na famili bilong em, na olgeta gutpela manmeri long Brasil. Long 1912, Brooklyn Betel i toksave long em olsem wanpela brata bai kam long São Paulo, na em bai bringim planti tausen liklik nius long tok Potugal, nem bilong en Where Are the Dead. Long 1915, Sarah i tok em i kirap nogut tru long planti Sumatin Bilong Baibel i tingting olsem klostu nau ol bai i go long heven. Em i kamapim tingting bilong em na i tok: “Olsem wanem long ol lain long Brasil na Saut Amerika? . . . Taim yupela i skelim olsem Saut Amerika i gat bikpela hap graun, bai yupela i luksave olsem bikpela wok moa i stap bilong bungim kaikai.” Yes, ol i bin mekim bikpela wok moa bilong bungim kaikai!

Long 1920, inap olsem 8-pela yangpela boskru bilong Brasil i raun long sip na taim sip i bagarap na ol wokman i stretim i stap, ol i go long sampela miting bilong kongrigesen long New York City. Taim ol i go bek long Rio de Janeiro, ol i tokim ol narapela long nupela bilip ol i bin lainim long Baibel. I no longtaim bihain, long Mas 1923, George Young i mekim wok pilgrim (wasman raun), na em i go long Rio de Janeiro na painim ol man husat i amamas long harim tok. Em i stretim rot long ol inap tanim sampela buk na nius long tok Potugal. Bihain, Brata Young i go long biktaun São Paulo. Long dispela taim bipo, São Paulo i gat klostu olsem 600,000 manmeri. Long dispela biktaun, em i mekim wanpela tok na tilim buklet Planti Milion Man i Stap Nau Ol i No Ken i Dai!, olsem yumi stori pinis long en. Em i tok: “Mi stap wanpis, olsem na mi mas putim ol edvetaismen long niuspepa.” Em i tok moa olsem, dispela em “ol fes pablik tok ol i edvetaismen aninit long nem I.B.S.A. long Brasil.” a

Taim Brata Young i mekim ol pablik tok, em i yusim projekta long soim ol tok bilong Baibel

Watch Tower bilong Disemba 15, 1923 i kamapim ripot i stori long Brasil, na i tok: “Taim yumi skelim olsem wok i kirap long dispela hap long Jun 1 na i no gat buk na nius bilong Baibel i stap long dispela taim, yumi kirap nogut long olsem wanem Bikpela i bin blesim dispela wok.” Ripot i tok moa olsem kirap long Jun 1 i go inap long Septemba 30, Brata Young i bin mekim 21 pablik tok na 3,600 manmeri i bin bung, na em i mekim 2-pela pablik tok long São Paulo. Long Rio de Janeiro, planti manmeri moa i wok long harim tok bilong Kingdom. Insait long sampela mun tasol, ol i tilim moa long 7 tausen buk na nius bilong yumi long tok Potugal! Namba 1 nius ol i wokim long tok Potugal em The Watch Tower bilong Novemba-Disemba 1923.

Sarah Bellona Ferguson, fes meri long Brasil long putim sabskripsen bilong kisim nius Watch Tower

The Watch Tower i tok, taim George Young i go lukim Sarah Ferguson, “dispela sista i kam long living rum bilong haus, em i kirap nogut tru, na inap sotpela haptaim em i sanap tasol na lukluk. Bihain, em i holim han bilong Brata Young, lukluk long pes bilong em, na tok: ‘Tru tru yu wanpela Pilgrim, a?’” I no longtaim, Sarah Ferguson na sampela pikinini bilong em i kisim baptais. Inap 25 yia olgeta em i bin wet long kisim baptais! Watch Tower bilong Ogas 1, 1924, i tok olsem 50 manmeri i kisim baptais long Brasil, na moa yet long Rio de Janeiro.

Long nau, inap olsem 90 yia i go pinis, na i no gat wok long mekim dispela askim: “Olsem wanem long ol lain long Brasil na Saut Amerika?” Winim 760,000 Witnes Bilong Jehova i autim gutnius long Brasil. Long olgeta hap bilong Saut Amerika, long nau ol i autim tok bilong Kingdom long tok Potugal, tok Spen, na planti narapela tokples bilong dispela hap. Long 1915, Sarah Ferguson i bin tok stret, “Bikpela wok moa i stap bilong bungim kaikai.”—Histori bilong yumi long Brasil.

a I.B.S.A. i makim Intenesenel Baibel Stiudens Asosiesen.