Kalap go long lista

Kalap go long lista bilong ol tok

Ol Astek Bilong Nau i Kamap Kristen Tru

Ol Astek Bilong Nau i Kamap Kristen Tru

Ol Astek Bilong Nau i Kamap Kristen Tru

“Ol tempel i pundaun na i kamap olsem das na sit bilong paia, ol i bagarapim ol imis, na paia i kukim ol buk holi, tasol ol god bilong bipo i stap laip yet long bel bilong ol Indian.” —Las antiguas culturas mexicanas (Kalsa Bilong Meksiko Bilong Bipo).

MEKSIKO em ples bilong ol Astek. Pastaim ol i liklik lain tasol husat i bin lusim ples tru bilong ol inap 800 yia i go pinis na ol i kam sindaun long Meksiko na i kamap wanpela strongpela lain wankain olsem ol Inka long Peru. Ol Spen i kam pait na kisim Tenochtitlán long yia 1521 na daunim gavman Astek, tasol tokples Nahuatl bilong ol Astek i stap yet. a Inap wan na hap milion asples long 15 provins long Meksiko i save mekim yet dispela tokples. Olsem na sampela bilip bilong ol Astek bilong bipo i stap yet, olsem yumi lukim pinis long tok bilong saveman Walter Krickeberg i stap antap. Wanem sampela bilong ol dispela bilip?

Ol Pasin Bilong Ples i Narakain

Wanpela pasin bilong ol Astek we planti man i save long en, em pasin bilong kilim man i dai na givim olsem ofa. Ol i bilip olsem sapos ol i no givim lewa na blut bilong man long san olsem kaikai, san bai dai. Diego Durán, wanpela pris bilong Spen i tok, taim ol i bin dediketim traipela tempel bilong Tenochtitlán long yia 1487, ol i bin kilim i dai 80,000 manmeri olsem ofa insait long 4-pela de.

Ol Spen i nolaik tru long dispela pasin, tasol ol i kirap nogut long lukim olsem planti bilip bilong ol Astek i klostu wankain olsem bilip bilong Misin Katolik bilong ol yet. Olsem: Ol Astek i mekim wanpela kain komiunio we ol i wokim imis bilong ol god long kon na kaikai. Na sampela taim ol i save kaikai mit bilong ol man ol i bin kilim i dai olsem ofa. Ol Astek i bin mekim wok long kruse, mekim konpesio, na baptaisim ol bebi. Na wanpela pasin ol Spen i kirap nogut tru long en, em pasin bilong lotuim Tonantzin, em virgo “Mama Bilong Ol God,” em ol Astek i save kolim em Liklik Mama Bilong Yumi.

Ol man i tok long yia 1531, Virgo Katolik Bilong Guadalupe husat i save mekim tokples Nahuatl i bin kamap long wanpela Indian bilong lain Astek long maunten we ol Astek i save lotuim Tonantzin long en. Dispela i kirapim planti Astek long kamap Katolik. Ol i wokim liklik tempel bilong dispela virgo antap long as ston bilong tempel bilong Tonantzin. Long Disemba 12, planti handret tausen manmeri bilong Meksiko i save go lotu long dispela ples, na planti bilong ol i mekim tokples Nahuatl.

Long ol komiuniti long ol ples maunten, ol Nahuatl i save mekim planti bikpela bung bilong adorim ol santu, na sampela taim ol i save mekim ol dispela bung inap sampela de o sampela wik. Buk El universo de los aztecas (Yunives Bilong Ol Astek) i tok, ol asples i save “bungim pasin bilong lotuim ol santu bilong Misin Katolik wantaim ol pasin lotu ol i bin mekim paslain long taim bilong Cortés.” Na ol Nahuatl i insait tru long wok bilong ol spirit nogut. Taim ol i sik, ol i save go long ol dokta bilong ples husat i save mekim pasin tumbuna na kilim ol animal bilong givim olsem ofa. Na tu, planti ol i no save rit rait; ol i no save ritim tok Spen o tok Nahuatl. Ol i holim strong tokples na pasin bilong ples, na ol i stap rabis tru, olsem na ol man i no save tingim ol liklik.

Ol Astek Bilong Nau i Kisim Tok i Tru Bilong Baibel

Inap planti yia pinis ol Witnes Bilong Jehova long Meksiko i wok strong long bringim “gutnius bilong Kingdom” i go long olgeta manmeri. (Matyu 24:14) Long yia 2000, brens ofis bilong ol Witnes Bilong Jehova long Meksiko i kirapim wok bilong yusim tokples Nahuatl bilong autim tok long ol manmeri i mekim dispela tokples, na kamapim ol kongrigesen bilong tokples Nahuatl bilong helpim ol manmeri i go long ol miting bilong tok Spen. Ol i kamapim wanpela trenslesen grup bilong wokim ol buk na nius bilong Baibel long tokples Nahuatl. Na tu, ol i skulim ol Nahuatl long rit rait long tokples bilong ol yet. Wanem samting i kamap long dispela wok? Tingim ol dispela ekspiriens.

Taim wanpela asples meri i harim wanpela tok bilong Baibel long tokples Nahuatl long namba 1 taim, em i tok: “Mipela i bin kam long ol miting inap 10-pela yia na taim mipela i lusim miting het bilong mipela i save pen, long wanem, mipela i no save gut long tok Spen. Tasol nau i olsem mipela i kirap lainim tok bilong Baibel long namba 1 taim!” Juan, em i gat 60 krismas, em i bin stadi long Baibel na go long ol miting long tok Spen inap 8-pela yia wantaim meri pikinini bilong em, na em i no kamap strong liklik. Orait bihain em i kirap stadi long Baibel long tokples Nahuatl. Insait long wanpela yia tasol em i kisim baptais na kamap wanpela Witnes!

Ol dispela ekspiriens i soim olsem planti ol i bin harim tok bilong Baibel long namba 1 taim long tok Spen, tasol ol i no kisim gut mining bilong en. Nau ol i gat ol miting, kibung, na ol buk na nius long tokples bilong ol yet, na dispela i helpim ol long kisim tok i tru bilong Baibel na save gut long ol wok Kristen ol i mas mekim.

Winim Sampela Hevi

Bilong kamap strong long ol samting bilong spirit, ol Nahuatl i mas winim sampela hevi. Olsem: Ol man i strong long pulim ol long insait long ol bung bilong lotu. Long San Agustín Oapan, ol i tambuim ol Witnes Bilong Jehova long autim tok long ol haus. Ol i pret, nogut ol manmeri i no givim moa mani bilong helpim ol samting ol i save mekim long ol bikpela bung bilong lotu. Taim Florencio na wanpela liklik grup bilong ol Witnes i mekim tokples Nahuatl i autim tok, ol polis i kam arestim 3-pela bilong ol. Insait long 20 minit, bikpela lain i kam bung bilong pasim tok long wanem samting ol bai mekim long ol dispela Witnes.

Florencio i tok: “Ol i laik kilim mipela i dai long dispela taim stret. Sampela i tok long pasim mipela long rop na tromoi mipela i go daun insait long wara na bai mipela i dai! Mipela i stap nait olgeta long kalabus. Long de bihain, wanpela Witnes em loya, na tupela brata moa ol i kam bilong helpim mipela. Tasol ol i kalabusim ol dispela brata tu. Bihain ol i larim mipela olgeta i lusim kalabus, na ol i tok mipela i mas lusim dispela taun.” Maski dispela hevi i kamap, inap wanpela yia bihain ol i kamapim wanpela kongrigesen we i gat 17 Witnes i baptais pinis na inap olsem 50 manmeri i save kam long ol miting.

Long komiuniti bilong ol Nahuatl long Coapala, ol i singautim Alberto, em wanpela Witnes Bilong Jehova, long insait long wanpela bikpela bung bilong ples. Tasol em i no laik go, olsem na ol i kalabusim em. Komiuniti i wokim wanpela miting, na sampela i strong long hangamapim em bilong pretim ol man i gat tingting long joinim lotu bilong em na lusim ol pasin bilong ples. Sampela Witnes i traim long helpim em long lusim kalabus, tasol ol i arestim ol dispela Witnes tu. Bikpela bung bilong ples i stap inap wanpela wik, na bihain long en ol i larim olgeta Witnes long lusim kalabus. Pasin birua i kamap yet, olsem na ol Witnes i mas askim ol bikman bilong gavman long helpim ol, na ol i kisim wanpela pepa i pasim ol man long mekim nogut long ol. Bihain liklik, man i go pas long biruaim ol Witnes i kisim tok i tru bilong Baibel na em i kisim baptais. Long nau i gat wanpela kongrigesen long dispela taun.

Kaikai i Redi Long Kamautim

Ol Witnes i lukim olsem planti Nahuatl i laik harim tok bilong Baibel, olsem na planti Witnes i wok long lainim dispela tokples. Tasol i gat sampela hatwok long en. Ol Nahuatl i lain bilong sem na ol i surik long mekim tokples bilong ol, long wanem, ol narapela lain i bin mekim nogut long ol na daunim ol. Na tu, i gat planti narapela narapela wei bilong mekim tokples Nahuatl.

Sonia i save autim tok fultaim, na em i stori long samting i bin kirapim em long lainim dispela tokples. Em i tok: “Inap tupela aua longwe long haus bilong mi i gat olsem 6,000 Nahuatl em ol i bin lusim ples na kam olsem ol wokboi na stap long ol kompaun i gat ol gad long en. Ol i no gat helpim, na ol narapela i semim ol. Mi bel hevi stret long lukim ol i stap nogut olsem, long wanem, bipo ol Nahuatl i stap olsem lain i gat nem na kastam nau mipela i bihainim i kam long ol. Inap 20 yia pinis mipela i bin autim tok long ol long tok Spen, tasol ol i no kliagut long tok bilong Baibel na ol i no gat laik tumas long harim. Tasol taim mi lainim sampela hap tokples bilong ol, em nau, ol i kam bung bung long mi bilong harim sampela tok. Mi tokim wanpela meri olsem mi bai skulim em long rit rait sapos em i lainim mi long tokples Nahuatl. Nau ol manmeri bilong kompaun i save kolim mi olsem ‘meri bilong mekim tokples Nahuatl.’ Mi pilim olsem mi stap misineri long kantri bilong mi yet.” Long nau i gat wanpela kongrigesen bilong tokples Nahuatl long dispela hap.

Maricela tu i save autim tok fultaim, na em i wok strong long lainim tokples Nahuatl. Pastaim em i bin mekim Baibel stadi long tok Spen wantaim Félix husat i gat 70 krismas. Taim Maricela i wok long kisim save long tokples Nahuatl, em i kirap long kamapim klia sampela bilip long tokples bilong dispela man. Dispela i kamapim gutpela samting. Maricela i belgut tru taim Félix i askim em olsem, “Yu ting Jehova i save putim yau taim mi toktok wantaim em long tokples Nahuatl?” Félix i amamas taim em i kisim save olsem Jehova i save long olgeta kain tokples. Félix i save go oltaim long ol miting, maski em i mas wokabaut inap wan na hap aua, na nau em i baptais pinis. Maricela i tok: “Mi amamas tru long wok gut wantaim ensel i gat gutnius bilong autim long olgeta lain man!”—Revelesen 14:6, 7.

Tru tumas, long hap we ol manmeri i mekim tokples Nahuatl, i olsem “kaikai i redi pinis” bilong bungim. (Jon 4:35) Mipela i beten long God Jehova bai wok yet long singautim ol manmeri bilong olgeta lain, na ol Astek bilong nau tu, long go antap long maunten bilong em bambai em i ken skulim ol long ol pasin em i laik bai ol i mekim.—Aisaia 2:2, 3.

[Futnot]

a Tokples Nahuatl em hap bilong tokples Uto Astek, em ol lain olsem Hopi, Shoshone, na Comanche bilong Not Amerika i save mekim. Planti tok bilong tokples Nahuatl, olsem avokado, sokolat, coyote (wanpela kain weldok), na tomato, ol i bin kam insait long tok Inglis.

[Mep long pes 13]

(Bilong save ol dispela rait i stap we long pes, lukim buk o magasin)

MEXICO CITY

NAMBA BILONG OL ASTEK

150,000

ANINIT LONG 1,000