Bul ɓil ɓe

Bul kluuri wããren wo

HADGE 11

À bag jag see go see batem na bag ge là?

À bag jag see go see batem na bag ge là?

‘Fen maga dig me ga joŋ batem ɓi go wa diŋ may pa ɓa?’ [NWT]—JOŊRE 8:36.

SIŊ 50 Prière d’offrande de soi

KLUURI HADGE NO a

Go ti tamsir ɓuy, weere maa jõõre wo de jar kluuri wo de gẽẽ ge ciŋ ti wããre Baa, lan joŋ wo batem go (Ko paragraf 1-2)

1-2. Hayga ndo yaŋ bay go de bag jag see ɓo maa joŋ batem wa ɗa no, wer mayse ga ndo mo woo do go wa là? (Ko foto maa faale no.)

 HAYGA ndo yaŋ de sãy joŋ batem ti no, ni ndo de maŋ ge diŋ ɗiggi maaga tee ɓe bay wa. Patala ndo mbo go de bag jag see ɓo maa joŋ batem yawlà? Hayga ndo yaŋ de ko ge ga ndo go de bag jag see ɓo, ga jar maa peel tiŋ-Baa mbaara de yãã ge lay no, yõõ ti maa joŋ batem go de maaga nen da’ we peel mo wa so. Hayga ndo joŋn we go no, ndo da’ ti desãy yaŋ ti joŋre ne Jeofa debaŋ.

2 Day jobo wãã mo ga ndo mo gẽẽ go ciŋ ni debaŋ ɗa, blam ni ndo joŋ batem kway yawlà? Day ndo kon ti see ɓo na ko ge lay là? Hayga á yaŋ doo sen no no, laa do go gesiŋ wa. Ndo mbo de kãã ge maaga ndo day go ti ngeel sen koh ndo mo hay ba klee noga go de tããbe.

“FEN MAGA DIG ME . . . DIŊ MAY PA ƁA?”

3. Jee kluu maa Etiyopin wii Filip ga hãylà, day wiigi jag maa hõn hay we ni ɗa pa là? (Joŋre 8:36, 38)

3 Jaŋ Joŋre 8:36, 38. Jee kluu maa Etiyopin wii Filip jee siɗ wããre maa de cõõren ga: ‘Fen maga dig me ga joŋ batem ɓi go wa diŋ may pa ɓa? [NWT] ‘ Jee Etiyopi sen la hay de sãy joŋ batem go ti, day á hay mbe go de bag jag see ɓe maa joŋ batem yawlà?

Blo jee Etiyopin hay go de bag jag see ɓe maa ya’ koge ɓe ciŋ ti Jeofa (Ko paragraf 4)

4. Blo jee Etiyopin hay ngaɓ go na ngaɓ ge ga se de sãy laa wer ne wããre Baa ti de peel ni là?

4 Blo jee Etiyopin “hay a goŋ Baa Jerusalem.” (Joŋre 8:27) Maa po ga á hay kal ti jag-Baa jar jwif wo kal ge. Naa de ko ge ga á hay da’ wer ne Jeofa wer kefder maa de yerge jag Hebre no. Amaa, á de sãy ya’ wer koge ɓe ti Jeofa ciŋ ni. De maaga Filip yiŋ de blo jee kluun ti faage mono, á da’ ne joŋ ge na diŋ maylà? Á da’ ne jaŋ kefder Esay. (Joŋre 8:28) Sen hay diŋ wããre maa laa wer de gayri. Jee kluu sen hay bay diŋ de sãy fẽẽre maa ga laa wo wer go gus gus mo tawa wa, á hay de sãy da’ wer ne wããre Baa ti de peel ni tum lay.

5. Jee Etiyopin hay joŋ mayse de wããre maaga á laa ra mo là?

5 Blo sen hay diŋ jee klu maa “wãã wããre horogre mani Kaŋdas, wãy maaga hay diŋ waŋ jar Etiyopi wo mono.” (Joŋre 8:27) Maa po ga se hay diŋ jobo maaga wer joŋre hay do ɓe ngaɓa debaŋ. Amaa se maŋ wur maa wo ge goŋ Jeofa. Á taw diŋ de laage wer ne cwãyn tawa ga, amaa á joŋ joŋre de wããre maaga se hay laa wer ɓaara mono. Á ur le hãã Etiyopi maa wo ge goŋ Jeofa ɓil tiŋ Baa Jerusalem. Raŋge sen hay diŋ maa wii wur wo de suŋgu do ɓe debaŋ, amaa koh de maaga á bay ɓe gus wa mono, blo sen dur debaŋ maa raw ge goŋ Jeofa.

6-7. Dage jee Etiyopin see Jeofa ya’ wer ciŋ ni de peel na ya’ ge là?

6 Jee Etiyopin hay laa cwãy wããre maa de woore wo debaŋ jag Filip, à da’ yoo ɓaara ni boŋ ga Yeso diŋ Mesi. (Joŋre 8:34, 35) Ɓil jee kluu sen hay joŋ go de fruygi debaŋ de maaga á laa fẽn maaga Yeso joŋ see ɓe mono. Á joŋ joŋ ge blam maaga se laa wããre sen wo mo là? Á hay mbe nen maaga se hay ti jag-Baa jar jwifn wo ni. Amaa, dage ɓe see Jeofa wo de Weel ɓen hay ya’ ciŋ. Sen jor glog ɓe maaga á mo joŋ batem go, mo kol go jee maa wer Yeso Krisi. Filip wo ko ge so ga blon go de bag jag see ɓe maa joŋ batem, se kal joŋ batem ɓe go.

7 Hayga ndo joŋ we doo blo jee Etiyopin no lay no, ni ndo joŋ yaŋ go de bag jag see ɓo maa batem lay. De sen mo kay, ndo wãã yaŋ go de bawge jiili ga ‘Fẽn maga dig me ga joŋ batem ɓi go wa diŋ may pa ɓa?’ Ko maaga ndo joŋ doo jee Etiyopin no lay ɗa la: á ya’ wer had fẽẽre ti wããre Baa, ya’ wer joŋ joŋre de ɓaara, lan se joŋ ga dage ɓe see Baa mo ya’ ciŋ ni lay.

HAY TUM HAD WÃÃRE BAA

8. Jaŋ 17:3 wãã ga ndo mo hay joŋ maylà?

8 Jaŋ Jaŋ 17:3. Wããre Yeso sen mokay kay mo maa yãã hadge Bible yawlà? Jar po yoo naa la ngaɓa debaŋ joŋ wo doo sen no lay. Day verse sen mbe de jor glog naa ga naa mo ya’ wer hadge Biblen de peel ni lay yawlà? Cwãy tu. Wùr men “laa wer ne . . . Baa” ga (Eklesiyas­te 3:11) Hãã peel tum tu, naa ya’ wer had fẽẽre de peel ni. De maaga naa ya’ wer had fẽẽre we de peel ni no, naa ya’ le see Jeofa mbaŋ lay.​—Siŋ wora 73:28.

9. Ndo joŋ mayse blam maaga ndo laa wer hadge maa me’ me’ maa ɓil Biblen wo we go là?

9 Doo maaga naa de ko ge ɓe no mono, hadge fẽẽre ti Jeofa tĩĩ wer diŋ de laage wer ne hadge maa me’ me’ maa ɓil Bible wo ɗa. Ɓil kefder maaga á ɓo’ ne jar Hebre wo mono, Apotre Pol ɗe hadge sen wo ga “re maga nday le go de had sen taŋgu.” Á hay bay wããge ga hadge “re Kris maaga naa go de ko sen wo” bay wo go diŋ mopo halla wa na wa; á ngaɓ ne doo pãã maaga mbarga maa klee jo ne nono (Hebre wo 5:12; 6:1) Amaa se jor glog krétiyẽ wo ga á mo lag wo ti hadge maa me’ me’e wo wa; day á mo had wo frug nen hadge maaga laa wo wer gayri mo lay. Ndo mbo jwaale hadge maa ɓil Bible maa ga laa wo wer gayri mo lay yawlà? Ndo mbo de sãy gẽẽ ge ciŋ ti ni, de sãy laa fẽẽre ti Jeofa, lan ti fẽẽre maaga á de ngaɓ ra ge ne naa mo yawlà?

10. Wer mayse ga jaŋge de gayri see jar maa po wo yoo naa la là?

10 Jaŋge bay gus do jar maa po wo yoo naa la wa. Ndo lay? Ti lakol ndo hay had mbo jaŋge wo we de fruggi nen ɓe de woore yawlà? Jaŋge hay mbe we de cõõre jag ɓo day kay mbe ndo we yawlà? Noga ndo da’ ga á bay de baa ge see ɓo maa jaŋ kefder wo wa? Hayga á yaŋ doo sen nono, ni se bay ndo boŋ wa. Amaa Jeofa kay ge ndo yaŋ ane. Á diŋ jobo maa keɗede, diŋ jee hadge maaga tee ɓe bay wa.

11. Jeofa naa nen see ɓe go ga se diŋ “jee had ge maa kluu” na naa ge là?

11 Jeofa wãã ti see ɓe ga se diŋ ‘Je ma had ndon [“Jee had ndo maa kluu,” NWT].’ (Esay 30:20, 21) Á diŋ jee hadge maa gor ge de sãy, de ele, day co’ sug jar lay. Á ko de el weere lakol ɓen wo no. (Siŋ Wora 130:3) Lan se bay gor ge do naa de daŋ maaga ẽgre naa kãã maa joŋ ge ɓe mo wa. Á mo hay nen ɓo ga tipẽẽgeti ɓo diŋ kado maa de woore debaŋ. (Siŋ wora 139:14) Naa biŋ le go jwaale hadge fẽẽre. Jee joŋ naan da ga naa mo hay tum had fẽẽre, lan naa mo fruy wer ɓaara. Á de woore maaga naa mo hay “de sãy” jaŋge wããre Baa ti patala ɓaa. (1 Piyer 2:2) Kaŋ fẽẽre wo peel ɓo maaga ndo bag jag ɓaara yaŋ go, day hay hoo sug ti program maa jaŋ Biblen wo de maa frug nen wããre Baa no. (Josuwe. 1:8) Bosa’ maa ni Jeo­fan hã fruygi maa da jaŋ ge yaŋ mo, lan maaga ndo mo hay had fẽẽre ti ɓe de peel ni debaŋ lay.

12. Wer mayse ga á de el maaga naa mo kiɗ wer ne naw Yeso, lan ne joŋre siigi wããre Baa ɓen là?

12 Hay tum ɗig gi ti naw Yeso maaga á joŋ gesiŋ la, lan ti joŋre siigi wããre Baa ɓe no. Á de el debaŋ daŋ go maaga naa mo maŋ blam Yeso hayga naa yaŋ de sãy joŋ joŋre ne Jeofa ti nen wur maa de gayrin wo la mono. (1 Piyer 2:21) Yeso hay wãã re maaga jar maa wer ɓen yiŋ ge wo yaŋ de ɓaara go pah tu seŋ. (Lug 14:27, 28) Amaa, á hay de hã ɓil ga jar maa wer sen lag ge wo yaŋ de deele peel Baa doo maaga se hay no lay. (Jaŋ 16:33) Kiɗ wer ne fẽẽre maaga Yeso hay joŋ ra ge gesiŋ la mono, lan maŋ ga ndo joŋ doo se ne nen naw ɓon tum lay.

13. Naa mo hay ya’ wer wii mayse doo Jeofa debaŋ là, wer maylà?

13 Koge tawa tu bay ti boŋ de kãã ge wa. Koge de el maa laa wer fẽẽre ti Jeofa, lan kay maaga ndo mo hay da ge ɓe, mo hay hã ɓil ti ɓe. (1 Korente wo 8:1-3) De maaga ndo de had fẽẽre ti ɓe mono, hay wii Jeofa debaŋ ga á mo kay ndo maaga hãge ɓil ɓo mo ya’ ciŋ ni. (Lug 17:5) Á yiŋ jag go ɓil feh ti tosge maa de maŋ sen mo kay wo no. Hãge ɓil maaga de oole ciŋ ti koge Baa naan kay mo yaŋ maa gẽẽ ge ciŋ de peel ni.​—Jag. 2:26.

HAY TUM JOŊ JOŊRE DE FẼẼRE MAAGA NDO HAD RA MONO

Taŋgu bii maŋgen mono, Nowe wo de jar ni ɓe joŋ wo joŋre de fẽẽre maaga saara hay laa ra de deele (Ko paragraf 14)

14. Apotre Piyer ngaɓ woore joŋge joŋre de fẽẽre maaga naa laa ra na ngaɓ ge là? (Ko foton lay)

14 Apotre Piyer ngaɓ ga á de woore maaga jar maa wer Yeson mo joŋ wo joŋre de fẽẽre maaga á had wo ra mono. Á maŋ saɓlaŋ mbaa maa ɓil Bible ti Nowe no. Jeofa hay wãã ne Nowe ga se taw ge jar maa debaycõõre maa ti wur maa ɓen wo go de bii maŋge. Laage ga bii maŋge a ge yaŋ hay bay de kããge maa yãã tenen Nowe wo go de jar ni ɓe wo wa. Ɗaw ti ɓo ga Piyer wãã diŋ ti wur maa taŋgu bii maŋgen le, lan ti “naw maga . . . Nowe hay ceɗ daagen mono” (1 Piyer 3:20) Kidolgi, Nowe wo de jar ni ɓe joŋ wo doo maaga Baa hay wãã ne hẽn nono. Á ceɗ wo daage kluu debaŋ. (Hebre wo 11:7) Blam sen, Piyer ngaɓ fẽn maaga Nowe joŋ doo batem nono. Á yer ga: “Batem maga yãã we go jag ɓlagge ɓay patala mono.” (1 Piyer 3:21) Joŋre maaga ndo de joŋ ge ɓe patala de ngaɓ ge de joŋre ceɗge daage maaga Nowe wo de jar ni ɓe hay joŋ wo mono. Ndo joŋ may­se maa bag jag see ɓo go see batemn là?

15. Naa ngaɓ go ga naa go de coo ɗiggi naa ti ɓlagge naa wo cwãy cwãy na ngaɓ ge là?

15 Fẽn maa taŋgu ga naa nen joŋge ɓe diŋ coo­ge ɗiggi ti ɓlagge naan wo. (Joŋre 2:37, 38) Hayga naa coo ɗiggi naa we go ti ɓlaggen cwãy cwãy no, ni naa coo seele naa yaŋ wo de woore lay. Ndo mbo go de men joŋ fẽẽre maaga bay wo de cõõre jag Jeofa wa; doo joŋge figliw, ɗadge cugi, lan wãɗge wããre maa de bay ngar wo go? (1 Korente 6:9, 10; 2 Korente 7:1; Efes. 4:29) Hayga ndo yaŋ bay go de men joŋ ra ge wa ɗa no, dur maaga ndo mo coo. Wãã ne jee maaga had wããre Baa mo noga wii jee maa peel tiŋ-Baa po maaga á mo kay ndo. Hayga ndo yaŋ klee noga ndo yaŋ liŋ ni pããre ɓo wo ɗa no, hay tum wii kayge do ɓaara nen maaga ndo mo da’ ẽgre maa men joŋre maaga maŋ wo jag ɓo go joŋ batem mono.

16. Naa joŋ diŋ mayse wo maaga naa mo hay goŋ Jeofa tum là?

16 Nen da ga ndo mo hay had see ɓo de fẽẽre maa ti nenterse wo. Yoo fẽẽre sen wo mono, woge ti taygeti wo de ferge wããre ti taygeti wo ni lay. (Hebre wo 10:24, 25) De maaga ndo tĩĩ wer siigi wããre Baa we go, hay sii ge ɓe tum. De maaga ndo ya’ wer siigi wããre Baa maa yãã tenen jarn we ciŋ ni no, se ya’ wer coo ge jag ɓo ciŋ ni lay. (2 Timote 4:5) Hayga ndo yaŋ jõõ liŋ ni pããre ɓo wo ɗa no, wii jag see ɓo ga: ‘Pããre ɓi mbaara na nen ɓo’ sug ɓi ti woge ti taygeti noga ti siigi wããre Baa ɗa pa yawlà? Noga ndi ɗig mbi sen diŋ ndi tu?’ Hayga ɗig sen we diŋ ndo de see ɓo tu no, ni ndo de naa nen hãge ɓil ɓo, dage ɓo, lan joŋge suse’ ne Jeofa ti fẽẽre maaga á hã ra ne ndo mo ɓuy go. Sen diŋ fẽẽre maaga ngaɓ wo ga ndo ‘de sa’ see [ɓo] see Baa’, lan kado maaga ndo hã ne Jeofa mono. (2 Piyer 3:11; Hebre wo 13:15) Fẽẽre maaga naa hã ra ne Jeofa de dage naa wo de cõõre Jag ɓe. (Ko 2 Korente wo 9:7.) Naa joŋ fẽẽre sen wo mo deŋ diŋ wer ga á fruy naa de maaga naa hã fẽẽre maaga daŋ wo go nen naa ne Jeofa mono.

DAGE ƁO SEE JEOFA MO HAY TUM GẼẼ GE CIŊ

17-18. Joŋre maa hõn de woore kay ndo maa gẽẽ ge go ciŋ maa batem là, wer mayse là? (Jag Jõõ Wo 3:3-6)

17 De maaga ndo de gẽẽ ge ciŋ maa batem mono, ndo yiŋ yaŋ de re maa de gayri wo. Jar maapo feg ge wo yaŋ ti ɓo wer hãge ɓil ɓo maa defay sar de ɓaara no, maa po saara kaŋ mo nene noga joŋ wo bon ɓo. (2 Timote 3:12) Maapo ndo dur maaga ndo mo men joŋre maa de bay woore po go, day maapo ndo fer mbo le’ge nen ɓe pa. Noga ndo ko see ɓo nen lawge werga fẽn maaga ndo de gor ge ɓe bay nduu gi gus wa. Mayse kay mo maa soɗ re sen wo là? Diŋ joŋre maa de woore ga daŋ go debaŋ mono​—dage ɓo see Jeofa.

18 Dage ɓo see Jeofa diŋ joŋre maa de woore, maaga ndo da’ tee ɓe ga so. (Jaŋ jag jõõ wo 3:3-6.) Hayga ndo yaŋ da Jeofa no, ndo joŋ de kãã ge maa oo ge jag re maaga ndo yiŋ de ɓaara mo ɓuy. Bible wãã ti ɓil de el Jeofa see jar maaga joŋ wo joŋre ne hẽn mono. Ɓil de el Jeofan da wãã ge ga á tob jar joŋre ne hẽnn wo go ti boŋ ga hase, noga men da ra ge go ga hase. (Siŋ wora 100:5) Baa joŋ naa de maŋ see ɓe. (Tĩĩgi were 1:26) Ndo naa nen tee dage sen go na naa ge là?

Ndo mbo nen joŋ suse’ ne Jeofa nen naw tum (Ko paragraf 19) b

19. Ndo joŋ joŋ ge maaga ndo joŋ suse’ ne Jeofa ti fẽẽre maaga á joŋ ra mo ɓuy là? (Galad wo 2:20)

19 Tĩĩ wer ɓe de joŋge suse’e. (1 Tesalonig wo. 5:18) Ti naw tum, wii jag see ɓo ga, ‘Jeofa naa nen dage ɓen go see ɓi na naa ge là?’ Blam sen ni ndo yõõ ti joŋge suse’ go ne Jeofa nen tosge ɓon wo ti fẽẽre maaga á joŋ ra ne ndo mo wa, ngaɓ fẽẽre sen wo nen tosge ɓon wo ni. Hay go de ko ge ga Jeoga joŋ fẽẽre maa de woore wo ne ndo wer ga se da mo, dega’ doo maaga apotre Pol hay kon no lay. (Jaŋ Galad Wo 2:20.) Wii jag see ɓo ga: ‘Ndi mbi na de sãy naa nen dage ɓin go ne hẽn ti lay yawlà?’ Dage ɓo see Jeofa kay mo yaŋ maa oo ge ngiŋ jag jãɗge wo, lan maa soɗ gayrin wo de woore. Sen jor glog ɓo yaŋ maaga ndo mo hay goŋ Jeofa tum, de ngaɓ ge go ne hẽn ga ndo da ne tum lay.

20. Ndo joŋ joŋ ge maaga ndo mo hã see ɓo go ne Jeofa là, de el ɗiggi sen diŋ maylà?

20 Day ge yaŋ de ngar ngeel po ta’ mono, dage ɓo see Jeofa srog glog ɓo yaŋ maa joŋ tosge po ne hẽne sar debaŋ. Ndo hã ge see ɓo go ne Baa nen tosge. Ɗaw ti ɓo ga de maaga ndo hã see ɓo we go ne Jeofa nen tosge no, ndo da’ ɗiggi gorge maa de woore debaŋ yaŋ: ndo kol ge go diŋ maa ɓe maa tum. De maaga ndo hã see ɓo we go ne Jeofa no, ndo joŋ joŋre ne hẽn nen bon wo de fruygi ɓuy. À dog hã see ne Jeofa ɓog ga. À mbe cwãy ga de maa­ga naa hã see naa go mono, naa hãn go ɓil sog boŋ tu seŋ. Hay de ko ge ga ndo maŋ ge mbo ɗiggi maa tigriŋ yaŋ wo ngaɓa debaŋ ti naw ɓo no, amaa maa de woore doo hãge see ɓon ne Jeofa joŋ ge ga so hase. (Siŋ wora 50:14) Manhúulí kiɗ yaŋ ga se woo dage ɓo see Pan ɓon go, de kaŋ ɗiggi ta’ ga ndo oo ge de deele ga. Men naa blum ɓo wa hase! Dage ɓo maa kluu see Jeofan kay mo yaŋ maaga ndo coo ɗiggi ti hãge see ɓon go ne Jeofa wa, lan se kay mo yaŋ maaga ndo hay tum ya’ ge see Pan ɓo maa ciŋ no.

21. Wer mayse ga à wãã ga batem bay diŋ tawgeti seele krétiyẽ wa, amaa diŋ tĩĩgi wer ɓen ɗa yawlà?

21 Blam maaga ndo hã see ɓo we go ne Jeofa no, wããn ne jar maa peel tiŋ-Baa ɓon wo nen maaga ndo mo joŋ batem go. Á mo hay de kaŋ ge ti ɓo tum ga batem bay diŋ tawgeti see­le krétiyẽn wa, amaa diŋ tĩĩgi wer ɓe ɗa yaw. Á diŋ tĩĩgi wer joŋre ne Jeofa, joŋre maaga tawgeti ɓe bay wa. Wersen so ya’ wer dage ɓo see Jeofa ciŋ patala ɓaa. Hay tum kaŋ fẽẽre peel ɓo maa joŋ ge nen maaga dage ɓo see Jeofa mo hay ya’ ge ciŋ tum tum de peel ni. Seele sen kay mo yaŋ maa wo ge joŋ batem no. Á joŋ ge yaŋ diŋ wur maa de woore debaŋ. Amaa se diŋ tĩĩgi wer ɓe ɗa. Da ga dage ɓo see Jeofa, lan see Weel ɓen mo hay tum gẽẽge ciŋ de peel ni!

SIŊ 135 La tendre invitation de Dieu: “Sois sage, mon fils”

a Maaga jobo mo gẽẽ ciŋ, mo wo go joŋ batem mono, ɗiggi maa jor glog ɓen mo hay diŋ maa de woore. Á mo hay joŋ ge diŋ fẽẽre maa ti ngeel ɓe wo lay. Ɓil hadge sen la, naa ko saɓlaŋ maa ni jee kluu po maa Etiyopin yaŋ maa ngaɓ fẽẽre maaga kay wo jee maaga à de had wããre Baa ne hẽn, maaga á mo bag jag see ɓe go see batem.

b NAAGE WER FOTO: Maytigli po de joŋ suse’ ne Jeofa de fruygi ti fẽẽre maaga á hã ne hẽn mono.